Greben Prisojnika z vrhom v ozadju / Foto: Jelena Justin

Prisojna gora

Prisojnik (2547 m n. m.) – Prisojnik oz. Prisank je skalni kolos na Vršiču. Prava zakladnica zavarovanih plezalnih smeri: Hanzova, Kopiščarjeva in Jubilejna. Vsaka je edinstvena in enkratna. Gora na meji med Primorsko in Gorenjsko, s katere nas gleda Ajdovska deklica.

Prisojnik je pogosto obiskana gora, saj visoko izhodišče na Vršiču nudi dokaj kratek vzpon. Vendar, če se lotimo katerekoli zavarovane plezalne poti, ki vodi nanj, se seveda časovnica vzpona podaljša. Ker je bila letos na novo obnovljena Kopiščarjeva pot na Prisojnik, nisem razmišljala dolgo, po kateri se bom povzpela na vrh. Ideja sestopa je bila po delu t. i. Jubilejne poti, tik pred Zadnjim Prisojnikom pa bomo zavili na markirano pot, ki vodi nazaj na Vršič. Zadnje okno bo počakalo do naslednjič. Kopiščarjeva pot na Prisojnik je bila nekoč imenovana tudi Jeseniška. Drznem si trditi, da je še vedno tehnično najzahtevnejša zavarovana plezalna pot v našem visokogorju. Če se odločimo za omenjeno pot, ne pozabimo na čelado in obvezno tudi samovarovalni komplet.

Izhodišče je Tičarjev dom na Vršiču, 1620 metrov. Od doma sledimo nekaj časa običajni poti na Prisojnik, nato pa nas smerokaz usmeri proti prvemu oknu. Malce izgubimo višino, sicer pa obhodimo Sovno glavo, kar nas pripelje do vstopne police v zavarovano pot. Vstopna polica pod previsom je precej široka, nato pa se zoži nad spoštljivim prepadom. Zanesljiva varovala nam bodo olajšala plezanje po strmi in izpostavljeni steni do pomola. Ta je poraščen s travo in rušjem. Steza se dviga po travnatem in skrotastem pobočju. Tik pred seboj lahko opazimo lik Ajdovske deklice.

Pot se strmo vzpenja, v pomoč so nam brezhibne jeklenice, so pa tudi mesta, kjer ni varoval. Ob rdečkasto-rumenkasti steni se usmerimo levo proti »zloglasnemu« kaminu, ki je včasih, ko pot še ni bila tako dobro opremljena z varovali, predstavljal strah in trepet. Kamin je visok približno 15 metrov, rahlo previsen in povsem navpičen in zračen. Številne skobe in dve vzporedni jeklenici močno olajšajo plezanje. Sledi tisti najožji del, ki je previsen in se je treba kar rahlo nagniti navzven, še posebej če imamo s seboj velik nahrbtnik. Mesto je morda bolj podobno plazenju kot plezanju, kajti marsikdo si nahrbtnik celo sname z ramen in ga potiska pred seboj. Od tukaj naprej tehnične težave popustijo, moramo pa biti še vedno previdni, saj smo v krušljivem svetu, kjer si občasno pomagamo z rokami. Pot nas vodi po lepo speljanih policah, kjer kar naenkrat začutimo mrzel piš in pred seboj zagledamo Prednje okno. Sestopimo v dno grape, kjer so lahko poleti strma in nevarna snežišča – no, letos jih ni. Ogromno okno se odpira nad nami, mi pa se počutimo kot mravljica v tem velikem skalnatem kolosu. Narava je res mogočna. Vzpon proti oknu po drobljivem svetu je zaradi padajočega kamenja nevaren. Iz okna splezamo po gladki skali, ki je dobro varovana. Na drugi strani pa drugačen svet trentarske strani: zelenje. A do vrha Prisojnika je še daleč. Po grebenu, ki je na nekaterih mestih zelo zračen, a odlično zavarovan, varno splezamo do vrha, kjer se nam odpre čudovit razgled: Jalovec, Mangart, Mojstrovke, Špik, Oltarji, Rokavi, Škrlatica, Razor itd.

Predlagam, da se s Prisojnika spustimo po delu Jubilejne poti. Vrnemo se po smeri prihoda, ko nas puščica na skali Mlinarica – 2. okno usmeri levo po skrotju navzdol. Hitro smo na razpotju; desno gre Južna oz. Slovenska pot, levo pa naša Jubilejna pot proti 2. oknu. Takoj se direktno navzdol spustimo približno dvajset metrov, da dosežemo polico, po kateri nadaljujemo. Del Jubilejne poti ni zavarovan, a kjer so varovala nujna, so na voljo. Globoko pod nami se pokaže dolina Krnica. Zračna pot je navdušujoča. Tik pred Zadnjim Prisojnikom, kjer je Zadnje oz. 2. okno, zavijemo desno proti Vršiču. V začetnem delu zagruščena pot zahteva nekaj previdnosti, sicer se pa lepa steza vije pod južno steno Prisojnika. Z malce sreče bomo srečali celo kozoroge.

Nadmorska višina: 2547 m
Višinska razlika: 1000 m
Trajanje: 7 ur
Zahtevnost: 5 / 5

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Mularija / četrtek, 20. oktober 2011 / 07:00

Knjižnični Živ žav

Matična knjižnica Kamnik je prejšnji ponedeljek pripravila prav posebno popoldne za najmlajše in njihove starše, s katerim so obeležili začetek Tedna otroka, ki je letos nosil naslov P...

Objavljeno na isti dan


Kronika / ponedeljek, 12. november 2007 / 07:00

Pri sebi imeli lesene kije, pištolo ...

Gorenjski policisti so v noči na volilno nedeljo pod drobnogled vzeli nekatere gostinske lokale na območju Kranja in Bleda.

Slovenija / ponedeljek, 12. november 2007 / 07:00

Pomoč pri odvajanju od kajenja

Ljubljana - V začetku novembra je na brezplačni telefonski številki 080 2777 začel delovati telefon za pomoč pri opuščanju kajenja (namesto prejšnjega telefona CINDI za pomoč pri...

Kronika / ponedeljek, 12. november 2007 / 07:00

Za vikend napihalo osemnajst voznikov

V skladu z napovedmi so policisti pred Martinovo soboto izvedli poostren nadzor prometa po metodologiji Promil.

Kronika / ponedeljek, 12. november 2007 / 07:00

Kriminal

V Kranju ostali brez točk in denarja Kranj - Mladi nogometaši iz Rudarja iz Velenja zlepa ne bodo pozabili sobotne tekme z GoodyearEP Triglavom na Sta...

Gospodarstvo / ponedeljek, 12. november 2007 / 07:00

Dobrodelna akcija slovenskih čebelarjev

Žirovnica - V Čebelarski zvezi Slovenije so se odločili za dobrodelno akcijo En dan med slovenskih čebelarjev za zajtrk v naših vrtcih. V okviru akcije bo 55 tisoč otrok dobilo v...