Brez sramu po slovensko

Mohorjeva družba iz Celovca, ki slavi letos 170-letnico delovanja, je zadnji dan septembra in v začetku oktobra v Celovcu organizirala odmevno politično in znanstveno konferenco »Gemeinsam – 2021 – Skupaj«. Konference, začete leta 2017, skušajo razširiti področje razprav o položaju manjšin, še posebej slovenske, na širše osnove izven manjšinskih in zlasti deželnih političnih okvirov in jim dati s tem večjo težo in končno tudi vpliv na odločanje o usodi manjšin. Letošnja konferenca je imela namen pomagati pri pisanju novega avstrijskega zakona o narodnostnih skupnostih, ki ga je v svoj program zapisala sedanja zvezna vlada, saj je sedanji star 45 let in je v nekaterih členih v nasprotju z zvezno ustavo in je bil že pri nastajanju deležen ostrih protestov slovenske manjšine na Koroškem. Konferenca je iskala tudi odgovore, kako odpreti slovenščini pot v javnost, v javno, upravno in v vse druge oblike življenja, v katerem posameznik, ki bo govoril slovensko, ne bo manjvreden ali celo preslišan. Seveda se jezikovna (in tudi narodna) vzgoja začenja v družini in nato v celotni piramidi vzgoje in izobraževanja od vrtca do univerze. Sedaj je ta povezava prekinjena in prav Mohorjeva skuša med prvimi povezati vse niti dvojezične vzgoje in izobraževanja v celoto. Manjšina je bila vselej pripravljena prispevati svoj delež, svoje naloge pa morajo izpolniti občine, regije oziroma okraji, dežela in zvezna država ter njihovi organi. Sedaj je pravi in morda skrajni čas za to, še posebej, ker so bile v dobrih stotih letih po plebiscitu dane Slovencem mnoge obljube, od katerih so mnoge ostale neuresničene ali se napoveduje njihova uresničitev šele sedaj. Na konferenci je bila Slovenija predstavljena kot vzor države z urejeno manjšinsko zaščito, ki je ne pogojuje s številčnostjo ali skuša na kateri koli način trgovati z njo. Takšno ravnanje pričakuje Slovenija tudi od držav, v katerih živi slovenska manjšina.

Na odgovorne v Bruslju pa je bilo naslovljeno vprašanje, kako se je mogla Evropska komisija izreči za nepristojno za odločanje v primeru, ko so evropske manjšine v akciji »Minority SafePack« leta 2013 zbrale več milijonov podpisov za zaščito jezikovne in kulturne raznolikosti in jo je s 524 glasovi od 694 sprejel tudi Evropski parlament. Evropske manjšine so tako še naprej brez univerzalnega evropskega varstva in so prepuščene dobri volji držav, v katerih živijo.