Med enotedenskim obiskom šenčurske šole so učitelji iz tujine izvedeli marsikaj novega o slovenskih šolah in krajih.

Evropska krpanka v Šenčurju

Evropska krpanka so poimenovali dveletni Comeniusov projekt, ki ga vodi Osnovna šola Šenčur, kjer so prejšnji teden že gostili sodelujoče šole iz tujine.

Šenčur – Na Osnovni šoli Šenčur so minuli teden gostili učitelje in učence iz šestih šol iz Norveške, Nemčije, Romunije, Turčije in Španije, ki sodelujejo v mednarodnem projektu Comenius – Evropska krpanka (European patchwork). Osrednja tema dveletnega projekta, katerega koordinatorica je šenčurska šola, je medkulturni dialog, razvijanje, spoznavanje in razumevanje različnosti evropskih narodov in kultur, je pojasnila vodja projekta Vilma Nečimer.

Kakor je raznolika Evropa, tako se med seboj razlikujejo tudi sodelujoče šole, tudi po velikosti in opremljenosti. Lepa in dobro opremljena šenčurska šola je tako goste zelo presenetila. Španski učitelji so na primer priznali, da so pričakovali precej slabše razmere za učence, kot jih ponuja resda pred kratkim prenovljena šola, romunski pa so celo ugotavljali, da v tako opremljeni šoli verjetno ne bodo imeli nikdar možnosti poučevati. »Prva stvar, ki smo jo opazili ob obisku šenčurske šole, je njena snažnost, urejenost, opremljenost,« je dejala Tanca Subasioglu, učiteljica angleščine iz Turčije. Nikakor ni mogla prezreti slovenske posebnosti – uporabe copat. No, zato pa gostje po drugi strani niso spoznali pregovorne gorenjske škrtosti. Vsaj tako nam je zagotovila Wenche Hauge iz Norveške, ki je ob tem pohvalila lepote Gorenjske, Ljubljane in gostiteljskega mesta Šenčurja. »Moji prvi vtisi o Sloveniji pa so bili, da tu živi veliko prijaznih ljudi,« je še dejala.

V okviru projekta Evropska krpanka se bodo sodelujoče šole sestale še trikrat. Krpanko bodo dokončno sestavili na kulturnem dogodku ob dnevu Evrope 9. maja 2010, ki bo posvečen vsem sodelujočim državam in njihovim kulturam. Vmes pa bodo na vseh šolah spoznavali kulturne in naravne dediščine drugih narodov, identiteto evropskih mladostnikov, pripravili kviz o evropski različnosti, izdelali mini slovar v vseh jezikih sodelujočih držav in v angleščini, jeziku, v katerem se bodo ti dve leti med seboj sporazumevali.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Splošno / sreda, 14. marec 2007 / 06:00

Lahko nočko premierno v Kranju

Mati Patricija zanosi, kljub temu da z možem uporabljata kondome. Prezaposlena mlada starša komajda opravita svoje starševske obveznosti pri enem otroku, zato sta zelo vesela pomoči prijazne osamljene...

Objavljeno na isti dan


Železniki / sreda, 23. april 2014 / 15:38

Sto milijonov sesalnih enot

Letošnje leto je v Domelu spet jubilejno. Praznujejo namreč štiridesetletnico izdelovanja sesalnih enot in izdelavo 100-milijontega kosa, ki je iz njihove proizvodnje prišel prav v teh dneh. Dobro zgo...

Radovljica / sreda, 23. april 2014 / 15:13

Študentje učijo, kako reševati življenja

Radovljica – Tina Šmid, študentka tretjega letnika medicine, doma iz Srednje Dobrave, se je pridružila skupini študentov medicine, ki s predavanji skušajo spodbuditi k večji odzivnosti pri pomoči l...

Kronika / sreda, 23. april 2014 / 14:46

Planinec zdrsa ni preživel

Storžič – Na poti na Storžič je danes zjutraj zdrsnil planinec, padec pa je bil zanj usoden. Po podatkih Policijske uprave Kranj je planincu zdrsnilo med vzponom po severni steni na predel...

Slovenija / sreda, 23. april 2014 / 14:18

Koroška kultura v Ljubljani

Društvo Slovensko-avstrijskega prijateljstva bo s pomočjo nekaterih slovenskih in avstrijskih ustanov ta teden organiziralo tradicionalne, tokrat že 12. Koroške kulturne dneve v Ljubljani....

GG Plus / sreda, 23. april 2014 / 14:15

Rastline

»Ljudje se večinoma še premalo zavedamo znanstveno dokazanega dejstva, da je pretežni del živega sveta v celoti odvisen od rastlin in da predvsem te omogočajo obstoj biološke raznovrstnost...