Med enotedenskim obiskom šenčurske šole so učitelji iz tujine izvedeli marsikaj novega o slovenskih šolah in krajih.

Evropska krpanka v Šenčurju

Evropska krpanka so poimenovali dveletni Comeniusov projekt, ki ga vodi Osnovna šola Šenčur, kjer so prejšnji teden že gostili sodelujoče šole iz tujine.

Šenčur – Na Osnovni šoli Šenčur so minuli teden gostili učitelje in učence iz šestih šol iz Norveške, Nemčije, Romunije, Turčije in Španije, ki sodelujejo v mednarodnem projektu Comenius – Evropska krpanka (European patchwork). Osrednja tema dveletnega projekta, katerega koordinatorica je šenčurska šola, je medkulturni dialog, razvijanje, spoznavanje in razumevanje različnosti evropskih narodov in kultur, je pojasnila vodja projekta Vilma Nečimer.

Kakor je raznolika Evropa, tako se med seboj razlikujejo tudi sodelujoče šole, tudi po velikosti in opremljenosti. Lepa in dobro opremljena šenčurska šola je tako goste zelo presenetila. Španski učitelji so na primer priznali, da so pričakovali precej slabše razmere za učence, kot jih ponuja resda pred kratkim prenovljena šola, romunski pa so celo ugotavljali, da v tako opremljeni šoli verjetno ne bodo imeli nikdar možnosti poučevati. »Prva stvar, ki smo jo opazili ob obisku šenčurske šole, je njena snažnost, urejenost, opremljenost,« je dejala Tanca Subasioglu, učiteljica angleščine iz Turčije. Nikakor ni mogla prezreti slovenske posebnosti – uporabe copat. No, zato pa gostje po drugi strani niso spoznali pregovorne gorenjske škrtosti. Vsaj tako nam je zagotovila Wenche Hauge iz Norveške, ki je ob tem pohvalila lepote Gorenjske, Ljubljane in gostiteljskega mesta Šenčurja. »Moji prvi vtisi o Sloveniji pa so bili, da tu živi veliko prijaznih ljudi,« je še dejala.

V okviru projekta Evropska krpanka se bodo sodelujoče šole sestale še trikrat. Krpanko bodo dokončno sestavili na kulturnem dogodku ob dnevu Evrope 9. maja 2010, ki bo posvečen vsem sodelujočim državam in njihovim kulturam. Vmes pa bodo na vseh šolah spoznavali kulturne in naravne dediščine drugih narodov, identiteto evropskih mladostnikov, pripravili kviz o evropski različnosti, izdelali mini slovar v vseh jezikih sodelujočih držav in v angleščini, jeziku, v katerem se bodo ti dve leti med seboj sporazumevali.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kranj / nedelja, 5. april 2020 / 18:06

Za vse mask ni dovolj

Kranj – Kot pravijo na kranjski občini, si že od pojava covida-19 v Sloveniji prizadevajo okrepiti zalogo zaščitne opreme. Za razliko od manjših občin je Kranj kot mestna občina zavezan, da jo zago...

Objavljeno na isti dan


Kronika / torek, 20. februar 2024 / 21:39

Robert Božiček pogrešan od nedelje

Škofja Loka – Policisti Policijske postaje Škofja Loka so bili 20. februarja okoli 10.30 obveščeni, da svojci pogrešajo 38-letnega Roberta Božička iz Selc pri Železnikih. Robert Božiček je visok ok...

Železniki / torek, 20. februar 2024 / 17:02

Spremenili odlok o občinskih priznanjih

Železniki – Železnikarski občinski svetniki so na zadnji seji spremenili odlok o občinskih priznanjih. Sprememba se nanaša na podelitev naziva častni občan. Potem ko so leta 2019 sklenili, da se ta...

Zanimivosti / torek, 20. februar 2024 / 17:01

Plezalci v stoletni kleti rafinerije

V Plezalnem centru Plezarna na območju Oljarice v Britofu so v 120 let stari kleti nekdanje rafinerije uredili sodobno športnoplezalno dvorano. Namenjena je zahtevnejšim plezalcem in tekmovalcem.

Rekreacija / torek, 20. februar 2024 / 17:00

Kolesarsko potepanje Donava 2023, 4. del

Mesto Baja ob Donavi, kjer smo začeli današnjo etapo, leži v severnem (madžarskem) delu pokrajine Bačka (Bácska). Večina pokrajine Bačka je sicer v Vojvodini v Srbiji. Omejujeta jo reki Donava (na...

Kultura / torek, 20. februar 2024 / 16:59

Pripovedi iz naše prihodnosti

Razstava likovnih del slikarke Veronike Vesel Potočnik z naslovom Plasti prekrivanja v kamniški Galeriji Pogled pravzaprav razkriva prihodnost civilizacije.