Med enotedenskim obiskom šenčurske šole so učitelji iz tujine izvedeli marsikaj novega o slovenskih šolah in krajih.

Evropska krpanka v Šenčurju

Evropska krpanka so poimenovali dveletni Comeniusov projekt, ki ga vodi Osnovna šola Šenčur, kjer so prejšnji teden že gostili sodelujoče šole iz tujine.

Šenčur – Na Osnovni šoli Šenčur so minuli teden gostili učitelje in učence iz šestih šol iz Norveške, Nemčije, Romunije, Turčije in Španije, ki sodelujejo v mednarodnem projektu Comenius – Evropska krpanka (European patchwork). Osrednja tema dveletnega projekta, katerega koordinatorica je šenčurska šola, je medkulturni dialog, razvijanje, spoznavanje in razumevanje različnosti evropskih narodov in kultur, je pojasnila vodja projekta Vilma Nečimer.

Kakor je raznolika Evropa, tako se med seboj razlikujejo tudi sodelujoče šole, tudi po velikosti in opremljenosti. Lepa in dobro opremljena šenčurska šola je tako goste zelo presenetila. Španski učitelji so na primer priznali, da so pričakovali precej slabše razmere za učence, kot jih ponuja resda pred kratkim prenovljena šola, romunski pa so celo ugotavljali, da v tako opremljeni šoli verjetno ne bodo imeli nikdar možnosti poučevati. »Prva stvar, ki smo jo opazili ob obisku šenčurske šole, je njena snažnost, urejenost, opremljenost,« je dejala Tanca Subasioglu, učiteljica angleščine iz Turčije. Nikakor ni mogla prezreti slovenske posebnosti – uporabe copat. No, zato pa gostje po drugi strani niso spoznali pregovorne gorenjske škrtosti. Vsaj tako nam je zagotovila Wenche Hauge iz Norveške, ki je ob tem pohvalila lepote Gorenjske, Ljubljane in gostiteljskega mesta Šenčurja. »Moji prvi vtisi o Sloveniji pa so bili, da tu živi veliko prijaznih ljudi,« je še dejala.

V okviru projekta Evropska krpanka se bodo sodelujoče šole sestale še trikrat. Krpanko bodo dokončno sestavili na kulturnem dogodku ob dnevu Evrope 9. maja 2010, ki bo posvečen vsem sodelujočim državam in njihovim kulturam. Vmes pa bodo na vseh šolah spoznavali kulturne in naravne dediščine drugih narodov, identiteto evropskih mladostnikov, pripravili kviz o evropski različnosti, izdelali mini slovar v vseh jezikih sodelujočih držav in v angleščini, jeziku, v katerem se bodo ti dve leti med seboj sporazumevali.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Prosti čas / ponedeljek, 6. september 2010 / 07:00

Povej, kaj sanjaš

Najprej se mi je sanjalo, da je prijatelj, ki se je v sanjah potegoval za to, da bi bila skupaj, pazil na mojo hčer, jo cartal, skratka tako ravnal z njo, kot bi bila njegova (za kar je potiho...

Objavljeno na isti dan


Prosti čas / nedelja, 8. april 2007 / 07:00

V domu ostarelih

V petek smo učenci tretjega razreda z učiteljicama odšli v dom ostarelih v Škofjo Loko. Pripravili smo program s pesmimi. Pred odhodom smo v šoli imeli zadnjo vajo. Ko je bila ura 10.,...

Splošno / nedelja, 8. april 2007 / 07:00

Primorska ... ali (skoraj) vsa Evropa v enem kosu

Na začetku poti na Primorsko, še na vlaku na trasi bohinjske železnice, se podobe okolice skorajda niso spreminjale. Tudi ko sem na drugi strani tunela uradno zapustil Gorenjsko, sem bil...

Splošno / nedelja, 8. april 2007 / 07:00

S teranovih gričev v zavetje pokopaliških sveč

Naključja in uživanje vsakega trenutka naredijo še tako običajen izlet za posebno doživetje. Prva "čarovnija" je bila že jesen, ki je na pragu zime ponujala skoraj spomladansko sonce. Nekega jutra sem...

Splošno / nedelja, 8. april 2007 / 07:00

Recepti za jedi Primorske in Krasa ob različnih priložnostih

Janez Štrukelj je eden najbolj priznanih kuharskih praktikov in strokovnjakov v Sloveniji. Za seboj ima enainštirideset let praktičnih izobraževanj na Srednji kuharski šoli v Mariboru...

Splošno / nedelja, 8. april 2007 / 07:00

Primorska vinorodna dežela

Ko gre pogovor o našem vinu - o ljudeh, vinogradnikih in vinarjih, naj bo strokoven ali ljubiteljski, in o razdelitvi Slovenije na pridelovalna območja, nikakor ne moremo brez Primorske in njenih štir...