SLO: časi, kraji, ljudje

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 18. oktober 2021 / 19:11

»Samostojnost prinaša večjo odgovornost. Mi pa se državni odgovornosti za slovenščino izogibamo, na kar nazorno kaže nezanimanje politike za realna jezikovna vprašanja ob hkratnem ponavljanju gesel o pomenu slovenščine, ki so zastarela in ne nagovarjajo sodobnih izzivov. Vsakokratni skoraj soglasni sprejem resolucij o nacionalni strategiji za jezikovno politiko v parlamentu je pomembno simbolno dejanje, a to ni dovolj, saj se nekaterih problemov ne da reševati zgolj na izvedbeni ravni. Po začetni uspešnosti na področju vključenosti slovenščine v sodobna računalniška, spletna in druga orodja in v druge globalne platforme je pomoč politike pri 'velikih' vprašanjih, ki zadevajo vsakega od nas, pogosto le zelo skromna in paberkovalna. Slovenščina je na primer uspešno integrirana v sisteme okolij Windows in Android, ni pa je na Applu. Slovenski podnapisi so del pretočne platforme HBO, ni pa jih na vodilnem Netflixu. Googlovi zemljevidi govorijo slovenščino, navodila za pot v mnogih vozilih pa še vedno ne. Takšnih sodobnih 'bojev' za slovenščino politika preprosto ni ponotranjila, inšpekcije in uradne ustanove nimajo potrebnega zagona, ki bi ga narekovala politika, jezikoslovci pa smo tu nemočni, predvsem pa nimamo priložnosti (mestoma, priznajmo, tudi volje) za celostno analizo stanja. Služba za slovenski jezik na Ministrstvu za kulturo je kadrovsko ena od najbolj osiromašenih. Priložnost za 'skrb' torej ostaja, obstajajo dobri načrti, dobro zaledje in do­bre možnosti za izvajanje jezikovne politike, a trenutna slovenska javno izrekana 'skrb za jezik' je mnogokrat preveč zastarela, osredotočena na probleme, ki jih več ni, gluha in slepa za probleme, ki so. Eden temeljnih vzrokov za takšno stanje je pomanjkanje veselja nad uresničitvijo sanj …« (str. 26)

Gornji odlomek je iz članka o slovenščini, ki ga je za revijo SLO napisal dr. Kozma Ahačič. Gre za tematsko številko te revije na 130 straneh, z naslovom 30 let Republike Slovenije. Članke so napisali: dr. Lučka Kajfež Bogataj, mag. Bernarda Podlipnik, dr. Janez Malačič, dr. Kozma Ahačič, dr. Dimitrij Rupel, dr. Matej Avbelj, dr. Bernard Nežmah, dr. Aleksander Lorenčič, dr. Rado Pezdir, Lidija Jerkič, Peter Bezek, Marko Ljubič, dr. Zvonka Zupanič Slavec, dr. Jože Ramovš, dr. Željko Oset, Ženja Leiler, Matjaž Šmalc, dr. Blaž Vurnik, mag. Ivan Sivec, dr. Drago Čepar, dr. Ivan Čuk, dr. Aleks Leo Vest, Andreja Zupanec Bajželj in urednik revije dr. Jože Dežman. Branja vredno.