Tik pred zimo
Ogradi (2087 m n. m.) – Le najvišji vrhovi so bili pokriti s snegom, ko sem obiskala bohinjski dvatisočak, ki nagradi z lepim razgledom in dušnim mirom.
Bohinjske planine v poletni sezoni ponudijo avtentičnost planšarske idile. Nad planinami pa je venček zanimivih vrhov, precej je neoznačenih, in tudi naš vrh je nemarkiran, čeprav nas manjši smerokaz brezskrbno usmeri na stezo, ki ji preprosto sledimo do samega vrha. A kam gremo? Tokrat na Ograde, ki pa so danes že pokriti z belo odejo.
Zapeljemo se v Bohinj in pri jezeru zavijemo proti Stari Fužini, kjer tik pred mostom zavijemo ostro in strmo levo navzgor proti planini Blato. Če se za turo odločimo pozimi, preverimo, ali je cesta do planine Blato sploh prevozna. Če ni, lahko to vzpon precej podaljša. S parkirišča pred planino Blato nadaljujemo do rampe, kjer zavijemo desno na stezico, ki poteka po kamniti polici. Pot do Krstenice ni označena. Sledimo stezici do kolovoza, ga prečimo in na drugi strani nadaljujemo po stezici skozi gozd. Dobro vidna lovska steza se strmo v okljukih dviguje skozi gozd. Po 60 minutah strmega vzpona skozi gozd bomo prišli do lične lovske koče, ki stoji skoraj na skalnem robu. Od lovske koče nadaljujemo kar po poti naprej. Nad seboj bomo zagledali strehe prvih stanov na Krstenici. Če pogledamo proti zahodu, so pred nami razprostrti Ogradi, nad Krstenico se dviga Krsteniški Stog. Tik pod planino zavijemo levo in nadaljujemo po markirani vezni poti proti planini Laz. Naj nas ne zavede potek poti, saj izgubimo višino in se od Ogradov oddaljimo, potem pa se steza le obrne v pravo smer. Približno 45 minut od planine Krstenica, ko smo že zelo blizu planini V Lazu, na desni zagledamo veliko skalo z možicem in napisom Ogradi.
Pot ni markirana, je lahko sledljiva in teče proti vzhodu. Najprej strmo, potem pa v okljukih se lepo vzpenja do južnih travnatih pobočij, kjer opazimo ruševine nekdanjega planšarskega stana. Hodimo mimo barvite skalne stene. Nad ruševinami steza zavije levo in se začne vzpenjati prečno po travnatem pobočju proti zahodu. Pot je vse bolj razgledna, saj se pred nami kažejo Kreda, Slatna ter Prvi, Srednji in Zadnji Vogel. Pridemo do gostega področja ruševja, kjer obhodimo večjo kotanjo, in se na drugi strani ponovno povzpnemo na rob. Od tu v daljavi že vidimo naš današnji vrh, ki ga označuje križ. Vmes za trenutek celo malenkostno izgubimo višino, nato pa se precej strmo po travnatem pobočju povzpnemo do vrha. Razgled z vrha Ogradov je fantastičen: proti severu je pred nami Triglav z Rjavcem, pa Mišelj vrh, Škednjovec itd. Ko pogledamo proti Krstenici, se greben nadaljuje v Krsteniški Stog, Jezerski Stog, Adama in Evo, Prevalski Stog. V naši neposredni bližini je Debeli vrh, zadaj vidimo Kanjavec … in še bi lahko naštevali.
Z vrha sestopimo po poti vzpona do markirane poti, kjer smo prej zavili proti Ogradom. Nadaljujemo desno proti planini V Lazu. Ko jo že vidimo pred seboj, zavijemo levo, na spodnjo stezo, ki se najprej spušča, potem malce celo še pridobi višino, ko pa dosežemo »stopnice«, se steza začne strmo spuščati. Zavije rahlo v desno, se strmo spusti in skoraj izravna. Po ravnem pridemo do poti, ki vodi proti planini Jezero. Po dobro znani poti sestopimo do jeklenega konjička.
Nadmorska višina: 2087 m
Višinska razlika: 940 m
Trajanje: 6 ur
Zahtevnost: 3 / 5