Vezisti, skrita moč osamosvajanja

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: GG Plus / torek, 12. oktober 2021 / 08:23

Ob letošnjem prazniku vezistov Slovenske vojske (22. junij) je izšel zbornik Vezisti in zveze – ob 30-letnici Republike Slovenije, ki med drugim odstira tudi do zdaj slabo poznano vlogo vezistov v osamosvajanju Slovenije pred tridesetimi leti.

Zbornik Vezisti in zveze – ob 30-letnici Republike Slovenije je obsežna in zanimiva knjiga, namenjena strokovni in domoljubni javnosti, ki prinaša številne manj znane, zakrite ali celo pozabljene detajle o komunikacijah in komuniciranju v osamosvajanju slovenske države, pa tudi o razvoju na tem področju pred, med in po prelomnih dogodkih pred tridesetimi leti. Pri izdaji zbornika, ki ga je uredil upokojeni generalmajor dr. Alojz Šteiner, zdaj predsednik Zveze slovenskih častnikov, so združile moči Zveza veteranov vojne za Slovenijo, Zveza policijskih veteranskih društev Sever in Zveza slovenskih častnikov.

V zborniku je na 876 straneh objavljenih 92 prispevkov, ki jih je oblikovalo 51 avtorjev različnih generacij in struktur, ki so v knjigi vsi tudi predstavljeni. »Zbornik je zanimivo branje za vsakega bralca. Na nekaterih delih je vsebina resda zelo tehnična, a je zbornik na mnogih delih popestren z opisi zanimivih dogodkov in tudi z raznimi pričevanji posameznikov o obdobju osamosvajanja. Objavljene so zanimive zgodbe, na primer o tem, kako so bile blokirane zveze jugoslovanski vojski, kako se ji je prisluškovalo, zbornik vsebuje tudi prispevke radioamaterjev, ki so bili v osamosvojitveni vojni nekakšen skriti bataljon ..., pa zgodbe o letalskih napadih na RTV oddajnike in tako naprej,« je razložil član uredniškega odbora in avtor prispevkov, upokojeni polkovnik Franci Knaflič, po rodu Blejec, ki zdaj živi na Vrhniki.

Med ključnimi ljudmi na dolžnostih vezistov med osamosvojitveno vojno so bili seveda tudi Gorenjci, med njimi sta bila najbolj izpostavljena že pokojni Franc Kokoravec in Janez Dobravec, oba iz Kranja. Kokoravec je bil načelnik za zveze in kriptozaščito v Pokrajinskem štabu Teritorialne obrambe (PŠTO) Gorenjske do leta 1990, ko ga je tedanji v. d. načelnika Republiškega štaba Teritorialne obrambe (RŠTO) in zastopnik poveljnika Teritorialne obrambe Janez Slapar imenoval za prvega načelnika za zveze in kriptozaščito v novoustanovljenem RŠTO. Bil je tudi član ožje skupine RŠTO, ki je pripravljala načrte za vojaško obrambo osamosvojitve Slovenije, in član Republiške koordinacije, ki je med vojno vodila osamosvojitvene aktivnosti in usklajevala delovanje TO ter organov za ljudsko obrambo in notranje zadeve.

Kokoravca je na mestu načelnika za zveze in kriptozaščito v PŠTO v Kranju zamenjal Janez Dobravec, ki je za zbornik pripravil tudi prispevek o organizaciji in delovanju zvez v TO Gorenjske. V nadaljevanju objavljamo del njegove pripovedi, ki se nanaša na prisluškovanje, zavajanje in motenje radijskih zvez JLA med osamosvojitveno vojno: »Ko sta tankovski koloni napredovali proti Brniku, smo spremljali njihove radijske komunikacije in izvedeli za njihove načrte in težave. Naše poveljstvo je imelo takoj vpogled v namere nasprotnika in seveda smo temu primerno sprejemali najbolj optimalne odločitve. Ko je poveljnik enote Radovanović hotel prek radijske postaje in radijskega omrežja Saturn vzpostaviti zvezo s svojim poveljstvom na Vrhniki in vojašnico v Kranju, smo mu to z motenjem preprečili. Prav tako smo mu preprečili vse zveze z obema helikopterjema, ki naj bi enoti dostavila hrano, zato sta preprosto odletela. Ker poveljnik kranjske vojašnice zaradi motenja ni imel radijske zveze z enoto na Brniku, je 29. junija 1991 tja s kolesom poslal svojega častnika za zvezo. Naši fantje so na robu Šenčurja nanj streljali, zato je pobegnil nazaj v vojašnico brez koristnih informacij. Prestregli smo tudi informacijo o mogočem zračnem desantu na območju Brnika in še množico drugih pomembnih informacij za naše nadaljnje delovanje.«