Pol tisočletja Kosove graščine

Kosova graščina na Jesenicah letos praznuje petstoletnico. Leta 1521 jo je zgradil Žiga Dietrichstein, kasneje so bili v njej ljudska šola, uradi, sodišče, med vojno pa zapor jeseniške izpostave gestapa. Danes je graščina osrednje razstavišče Gornjesavskega muzeja Jesenice, v njej je na ogled avtentična zaporniška celica, v stavbi hranijo eno najimenitnejših zbirk fosilov pri nas, v graščini pa je tudi poročna dvorana.

Kosova graščina stoji v najstarejšem delu Jesenic, na Murovi. Zgrajena je bila leta 1521, znana je bila kot »stari belopeški grad«. Zgradil jo je namreč baron Žiga (Sigmund) Dietrichstein, ki je bil zakupnik belopeške posesti; nad balkonskimi vrati je tako še vedno ohranjen belopeški grb. V 18. stoletju so si lastništvo podajale različne plemiške rodbine, o zgodovini graščine pripoveduje v. d. direktorice Gornjesavskega muzeja Jesenice Irena Lačen Benedičič. V začetku 19. stoletja je njen lastnik postal trgovec Frančišek Pavel Kos, po katerem se graščina danes tudi imenuje. Pozneje je prešla v last fužinarjev Ruardov, potem pa v roke Kranjske industrijske družbe. Konec 19. stoletja je stavbo odkupila jeseniška srenja, v njej je bila kar trideset let ljudska šola, med obema vojnama uradi, sodišče, med okupacijo pa je jeseniška izpostava gestapa v njej imela zaporniške celice. Tudi po drugi svetovni vojni so bili v graščini zaprti politični zaporniki, a po besedah Lačen Benedičičeve je ta del zgodovine graščine še vedno dokaj neraziskan, veliko je še zamolčanega. Avtentična zaporniška celica je na ogled v pritličju graščine še danes, ob njej pa tudi stalna razstava o nacističnem terorju.

Graščina je danes osrednje razstavišče Gornjesavskega muzeja Jesenice, ki objekt tudi upravlja, v njej prirejajo likovne in muzejske razstave. V akustični vhodni avli potekajo odprtja razstav s kulturnim programom, koncerti, muzejski večeri in srečanja.

V graščini je na ogled tudi zbirka fosilov in kamnin Jeseničana Jožeta Bediča (1923-2007), ki je največja in najpomembnejša zbirka paleozojskih fosilov v Sloveniji in ena najimenitnejših v jugovzhodni Evropi. V drugem nadstropju sta tudi dva protokolarna prostora, poročna dvorana ter dvorana, v kateri so vrsto let potekali občinski protokolarni dogodki in sprejemi.

V zadnjem obdobju pa so v graščini tudi začasni prostori uprave Gornjesavskega muzeja Jesenice, saj poteka obnova še ene imenitne stavbe iz jeseniške zgodovine, Ruardove graščine na Stari Savi.

Kot je dejala Irena Lačen Benedičič, naj bi po sedanjih načrtih del dejavnosti iz Kosove preselili v obnovljeno Ruardovo graščino, zlasti galerijski del in poročno dvorano. V Kosovi graščini pa naj bi, kot razmišljajo, v prihodnje uredili odprte depoje, ena od idej je tudi, da bi zasnovali muzej knjižničarstva, v graščini bi lahko predstavljali zgodovino Jesenic, zlasti njenega najstarejšega dela, Murove.

Ob petstoletnem jubileju graščine pripravljajo več dnevov odprtih vrat s predstavitvami muzejskih predmetov, ki so povezani z zgodovino objekta, in serijo predavanj o zgodovini graščine.