Prostor med gostilno Mihovc in Planšarskim muzejem bodo na novo tlakovali in opremili s klopmi, lučmi in koši ter manjkajočo gospodarsko javno infrastrukturo. Obnova bo predvidoma zaključena še to jesen.

Prenavljajo trg v Stari Fužini

Prostor med gostilno Mihovc in Planšarskim muzejem bodo na novo tlakovali in opremili s klopmi, lučmi in koši ter manjkajočo gospodarsko javno infrastrukturo. Občina trg obnavlja s sredstvi, ki jih je pridobila po zakonu o Triglavskem narodnem parku.

Stara Fužina – Prejšnji teden so v Bohinju začeli urejati stari vaški trg v Stari Fužini. Za trg med gostilno Mihovc in Planšarskim muzejem občina načrtuje tako celostno obnovo kot programsko oživitev. Prostor bodo na novo tlakovali in opremili s klopmi, lučmi in koši ter manjkajočo gospodarsko javno infrastrukturo. Za investicijo, ki bo predvidoma zaključena še to jesen, pa občina namenja 180 tisoč evrov; gre za sredstva, ki so jih v Bohinju prejeli v okviru zakona o Triglavskem narodnem parku.

Stari vaški trg v Fužini, ki mu domačini rečejo Pvac, je poseben že zaradi izjemne lege v osrčju vasi pred mostom čez Mostnico, saj se z glavne ceste po njegovi diagonali še zadnjič pokaže vrh Triglava, ki izgine, ko vstopimo v območje trga, je povedala Darinka Maraž Kikelj iz bohinjske občinske uprave. »Posebnost tega trga, ki bi mu jo zavidala marsikatera večja vas, je tudi izjemno bogastvo vsebin, pestrost funkcij, ki so se in se še srečujejo in prepletajo na tem malem prostoru: ne samo tradicionalna gostilna Mihovc in Planšarski muzej v nekdanji sirarni, temveč tudi Andrejčev mlin in žaga venecijanka v nekdanji Zoisovi kovačnici, zaradi katere so bile v zgornji del tega trga napeljane rake po imenu Pretovka, plitva voda, ki še vedno poganja vodna kolesa mlina in žage ter hkrati daje tej vasi še prav poseben čar.«

Osnovni namen investicije je celostna ureditev in programska oživitev javne površine na območju Stare Fužine v Triglavskem narodnem parku, in sicer z namenom pridobitve urejenega odprtega prostora, ki bo prispeval k prostorski prepoznavnosti in večji kvaliteti bivanja v naselju, k ohranitvi zgodovinskih, prostorskih in vsebinskih vrednot kot osnove za povečanje privlačnosti naselja, še pojasnjujejo na občinski upravi.

S prenovo se bodo viri in dediščina naših prednikov prilagodili potrebam sodobnega časa, kar bo prispevalo k učinkovitejšemu razvoju tega območja.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Nasveti / sreda, 13. februar 2008 / 07:00

Zakaj me ne poslušaš? (1)

Otroci in mladostniki se pogosto pritožujejo, da jih odrasli ne poslušamo. Na drugi strani imamo množico odraslih, ki pravijo, da jih otroci sploh ne slišijo. Kdo ima prav in zakaj obstaja velika verj...

Objavljeno na isti dan


Šport / nedelja, 26. februar 2023 / 22:11

Slovenija ima prvo medaljo na prvenstvu

Nika Križnar, Timi Zajc, Ema Klinec in Anže Lanišek so na mešani ekipni tekmi na srednji skakalnici osvojili bron.

Železniki / nedelja, 26. februar 2023 / 17:13

Seje občinskega sveta bodo še prenašali

Železniki – Seje Občinskega sveta Občine Železniki je po novem možno spremljati tudi v neposrednem prenosu na Facebooku. Praksa, ki jo je vpeljal novi župan Marko Gasser, je že na januarski seji zm...

Zanimivosti / nedelja, 26. februar 2023 / 17:11

Podoba Marije Pomagaj v Nazaretu

Na prvi marčni dan se bo okrog sto romarjev iz Slovenije udeležilo blagoslovitve vitraža s podobo Marije Pomagaj z Brezij, ki je nameščen v enem od oken v obzidju okrog nazareške bazilike.

GG Plus / nedelja, 26. februar 2023 / 16:58

Podobe umetnikovega življenja

Ob praznovanju osemdesetletnice slikarja Tomaža Kržišnika so v Muzeju Žiri odprli razstavo z naslovom Portreti, ki predstavlja »Tomaža v očeh prijateljev in prijatelje v očeh Tomaža«, kot je zapisala...

Nasveti / nedelja, 26. februar 2023 / 16:55

Moč sramu

Mnoga čustvena stanja v resnici vodi sram oziroma bežanje od sramu. Nihče ne želi čutiti sramu, saj je zelo neprijetno čustvo. Ko čutimo sram, se počutimo izredno razgaljene in ranljive. Zdi se nam...