Matičetov Janez

Janez Ramovš danes živi v Kranju, rodil pa se je v vasi Javorje v Poljanski dolini. Minulo nedeljo je praznoval devetdeseti rojstni dan, z domačimi in prijatelji pa je dan prej obujal spomine v Gostilni Blegoš v rodnem kraju.

Slavljenca Janeza Ramovša poznajo tudi pod imenom Matičetov Janez. Kot so nam zaupali njegovi domači, se je rodil 26. septembra 1931 v Javorjah, danes v občini Gorenja vas - Poljane, mami Mariji in očetu Janezu. Odraščal je skupaj z dvema sestrama in bratoma. Najmlajši brat je umrl že pri rosnih 12 letih.

Osnovnošolske klopi je moral žal zapustiti. Vmes je namreč posegla druga svetovna vojna. Ko se je ta leta 1945 končala in so otroci upali na vrnitev v šolske klopi, so se takratne šolske oblasti odločile, da so otroci, rojeni v letu 1931, prestari za nadaljevanje šolanja.

Ker je Janez Ramovš odraščal v bajtarski družini, ki svoje zemlje in živine ni imela, je moral kmalu od doma, za zaslužkom. Tako je postal pomočnik v vaški gostilni, kot nam je zaupal tudi slavljenec, bil pa je tudi hlapec na kmetiji svoje tete Jerice v Polhovem Gradcu, so pripoved dopolnili domači.

Kasneje se je vpisal v vajeniško čevljarsko šolo v Škofjo Loko. Odločil se je, da bo nadaljeval očetov poklic čevljarja. V tem času je odšel tudi na služenje vojaškega roka v Srbijo, v mesto Požarevac. Po vrnitvi iz vojske in kratki karieri v čevljarskem poklicu pri mojstru Krmelju v Škofji Loki je odšel iskat službo v Kranj. Zaposlitev je dobil v takratni Iskri, kjer je s krajšimi prekinitvami ostal do upokojitve. Aktivno je sodeloval tudi pri prostovoljnem gasilskem društvu podjetja.

V Kranju je spoznal svojo Vero in v zakonu sta se jima rodila dva otroka. Družina zdaj združuje kar štiri generacije: poleg sina in hčere so tu še dva vnuka in dve vnukinji ter štirje pravnuki in ena pravnukinja.

Svojega domačega kraja Janez Ramovš ni nikoli povsem zapustil. Vračal se je k staršem, tam zgradil hišo in se po upokojitvi skupaj z ženo preselil iz Kranja v Javorje. Tam je aktivno sodeloval v družabnem življenju vasi – pomagal pri obnovi cerkve, bil član vodnega odbora, pomagal mojstrom pri postavitvi prenekatere peči, »gruštov« … v novozgrajenih hišah. Tako je ohranjal stik z vaškim družabnim življenjem, obenem pa skrbel za telesno kondicijo in zdravje. Čeprav je pred nekaj leti zaradi boljše zdravstvene oskrbe in bližine sorodnikov ponovno postal občan Kranja, se rad in pogosto vrača v rodno vas Javorje, kjer ga starejši pa tudi mlajši domačini vedno prijazno sprejmejo in kjer bo vedno ostal Matičetov Janez.