Tisočletno mesto je bogastvo in odgovornost

Od prejšnjega tedna je na Mestnem trgu v Škofji Loki razstava na prostem. Namenjena je prikazu prenove tisočletnega mesta, ki skuša ohraniti ne le tradicijo, pač pa tudi živahen mestni utrip.

Škofja Loka – Ambientalna razstava, ki so jo s skupnimi močmi pripravili Občina Škofja Loka, ZVKDS, OE Ljubljana, in ZVKDS, OE Kranj, ter Šola prenove in Združenje zgodovinskih mest Slovenije, ponuja izbor del profesorja Petra Fistra ter poteka pa ob njegovi 80-letnici.

»Leta 1973 se je porodila pobuda za olepšanje fasad v starem mestnem jedru – z njo je Mestni trg dobil nov videz – nove fasade. Leta 1980 je bil ustanovljen Odbor za prenovo in oživitev starih mestnih in tudi vaških jeder, ki je skrbel za načrtovanje načrtne in sistematične strokovne prenove. Za izdelavo posnetkov obstoječega stanja, študije fasad in načrte prenove je bila določena Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani, odgovorni nosilec te naloge pa arhitekt in konservator prof. dr. Peter Fister s svojimi številnimi študenti,« je ob torkovem odprtju razstave poudarila Nataša Ülen iz kranjske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine in dodala, da so bile v revitalizacijo Škofje Loke vključene tudi številne druge ustanove. Leta 1985 je bil sprejet tudi Odlok o razglasitvi starega mestnega jedra Škofje Loke za kulturni in zgodovinski spomenik.

»Tisočletno mesto je bogastvo, hkrati pa ogromna obveznost za vse nas, ki smo odgovorni, da ga ohranjamo. To počnemo na dobrih temeljih tradicije in odgovorne stroke, ki se je že večkrat lotila prenove našega mestnega jedra. Počasi in s tresočo roko načrtujemo nove posege in premike tako na Mestnem kot Spodnjem trgu in ostalih delih našega starega mestnega jedra. Tako nas danes pozdravlja ena od novih fasad pisane Loke. S številnimi drugimi tako počasi nastaja obraz Mestnega trga, kot si ga predstavljamo,« je ob odprtju razstave poudaril domači župan Tine Radinja in dodal, da staro mestno jedro pomeni izvor življenja, ki se po Škofji Loki širi na vse strani.

»Ogromno časa in energije porabimo za to, da se lokali ne zapirajo, ampak odpirajo, pa tudi za to, da vzdržujemo tradicijo ocvetličevanja ter da se skušamo čim bolj posvetiti vsaki podrobnosti,« je tudi pojasnil Radinja, ki je bil vesel, da je v središču mesta nova razstava, ki prikazuje delček razvoja mesta v prelomnih trenutkih. »Veseli me, da mesto še vedno občudujemo domačini in tudi da navdihuje številne obiskovalce,« je še dodal Tine Radinja.

O pomenu ohranjanja starih mestnih jeder je spregovoril tudi profesor Peter Fister in poudaril, da obnova ni le obveznost in strošek, ampak tudi priložnost za zaslužek, saj mnogi turisti radi raziskujejo preteklost. Z ustrezno prijavo za evropska sredstva pa bi večji del denarja za ohranitev in obnovo kulturne dediščine v Škofji Loki lahko dobili tudi povrnjen.