Obramba spet izločala pogodbe

Na nadaljevanju sojenja nekdanjemu notarju Jožetu Sikošku je obramba vnovič zahtevala izločitev najpomembnejših dokazov, s katerimi razpolaga tožilstvo. Tudi tokrat jo je sodišče zavrnilo.

Kranj – Na kranjskem okrožnem sodišču so prejšnji teden nadaljevali vnovično sojenje nekdanjemu notarju Jožetu Sikošku, ki ga obtožnica bremeni pomoči pri kaznivem dejanju zlorabe položaja ali pravic, ker naj bi maja 2005, tedaj še kot notarski kandidat, sestavil pogodbo o priznanju dolga, posojilno pogodbo in pogodbo o prevzemu dolga, za katere je vedel, da so fiktivne, zaradi njih pa je bila družba Bajc Transport finančno oškodovana za okoli 142 tisoč evrov. Obramba že ves čas zatrjuje, da je policija omenjene pogodbe pridobila na nezakonit način, zato bi morale biti izločene iz sodnega spisa. Z dosedanjimi predlogi po izločitvi teh dokazov ni bila uspešna, kljub temu pa ni vrgla puške v koruzo in v torek je odvetnik Boštjan Penko znova zahteval njihovo izločitev, posledično pa tudi celotnega sodnega senata. Sodnica Nina Prosen je predlog znova zavrnila.

Obtoženi Sikošek se z zadnjo odločitvijo sodnice seveda ni strinjal. »Postavljam vprašanje, v kakšnem postopku sem. Čeprav sem pravnik, tega ne vem, zato tudi nisem še mogel podati pravega zagovora na obtožbo. Vrhovno sodišče je ugotovilo nezakonito ravnanje več oseb v tem postopku, vključno z nezakonito pridobitvijo dokazov. Po mojem vedenju in prepričanju v spisu še vedno obstajajo listine, ki bi ob upoštevanju načela onkraj razumnega dvoma, enega temeljnih načel v kazenskem postopku, morale biti izločene, pa niso,« je dejal obtoženi in predlagal sodišču, da ponovno pretehta odločitev o tem, ali »očitno nezakoniti« dokazi ostanejo v spisu.

V nadaljevanju so zaslišali Jašo Pirkmajerja, ki je posredoval pri prodaji zemljišča na Kokrici pri Kranju med prodajalcem Bajc Transportom in kupcem, družbo Reklamni inženiring, s katero je podjetje Bajc Inženiring poplačal 'namišljen' dolg. »Šlo je za klasičen pravni posel, dogovor s kupcem o ceni, sklenila se je kupoprodajna pogodba. V postopku je sodelovala banka, ki je financirala nakup, pravni posel se je s plačilom kupnine izvedel, kupec se je vpisal kot lastnik nepremičnine,« je razložil.

Ko je dobil na vpogled pogodbe, ki naj bi bile fiktivne, je dejal, da jih ne pozna, ve pa, da je bila njihova vsebina na željo strank navedena tudi v kupoprodajni pogodbi: »Kupoprodajna pogodba je bila izključna želja prodajalca in kupca, nanju ni nihče vplival. Pri notarski pisarni ni bilo nikoli govora o fiktivni posojilni pogodbi. Nisem bil zraven pri pisanju, dogovarjanju vsebine, vpisovanju ali sestavljanju pogodb, vem pa, da je bila njihova vsebina vpisana v kupoprodajno pogodbo.« Na vprašanje Penka, ali je kdorkoli od strank v nepremičninskem poslu tedaj Sikošku omenil, da posojilo ni obstajalo, je priča odgovorila, da se tega ne spominja.