Andreja Stržinar ob kostumih rateške noše, ki jih je poustvarila sama

Stara oblačila v novih podobah

V Kamniku je v okviru Dnevov narodnih noš in oblačilne dediščine minuli konec tedna znova razstavljala mojstrica šivanja Andreja Stržinar.

Kamnik – Čeprav je bila razstava z naslovom V pisanem gvantu – stara oblačila Gorenjcev in njihove nove podobe v Galeriji Veronika na ogled le od petka do nedelje, so imeli obiskovalci kaj videti.

Andreja Stržinar s Hotavelj z organizatorji Dnevov narodnih noš in oblačilne dediščine v Kamniku sodeluje že vrsto let, saj je bila to že njena peta razstava. Kostume raziskuje in poustvarja že približno trideset let. Tokratna razstava je povezala staro z novim – predstavila je ohranjena stara oblačila, ki so jih ljudje vključevali v pripadnostne kostume, kakor strokovno imenujemo narodne noše, ob njih pa nova oblačila, nastala na podlagi starih. Med seboj jih je bilo težko ločiti, kar kaže na bogato znanje, ki ga ima šivilja. »Vsak kostum, ki ga poustvarim, naredim tako, da najprej do podrobnosti raziščem starega. Razlike in znanje šivanja nekdaj in danes so namreč ogromne. Šivilje so bile včasih izjemno natančne in skrbne, s svojim delom so izražale spoštovanje, saj so se oblačilni kosi nekdaj prenašali iz roda v rod. Vsak kostum je bil življenjsko delo posamezne ženske. Danes na te stvari ne gledamo več tako. Redki posamezniki v folklornih skupinah se še zavedajo, koliko dela je vloženega v izdelavo takšnih kostumov. Bogato znanje šivilj, krojačev, čevljarjev, vezilj in drugih rokodelcev žal nezadržno izginja in sama sem imela veliko srečo, da sem se še lahko učila od starih mojstrov,« nam je Andreja Stržinar povedala na razstavi; razstavljene kose je izdelovala kar dve leti.

Na razstavi posebno mesto zavzemajo kostumi, ki jih je izdelala za Akademsko folklorno skupino Študent iz Maribora (umetniški vodja skupine in s tem soavtor razstave je televizijski voditelj Saša Krajnc) in z njimi obudila spomin na nekdanje oblačenje ljudi v Ratečah. Kot pravi Andreja Stržinar, so poleg Kamničanov prav Ratečani tisti, ki so na Gorenjskem najbolj zaslužni za ohranjanje oblačilne dediščine.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Jesenice / sreda, 15. junij 2022 / 17:37

Filmi pod lipo

Kranjska Gora – Gornjesavski muzej Jesenice to poletje pripravlja filmske večere pod lipo v Liznjekovi domačiji v Kranjski Gori. Program sestavljajo dokumentarni filmi, ki so jih izbrali v...

Objavljeno na isti dan


Kranj / sreda, 13. julij 2022 / 17:57

Podarili šolske potrebščine

Krajevna organizacija Rdečega križa Primskovo je lokalni podružnični šoli podarila šolske potrebščine za učence.

Tržič / sreda, 13. julij 2022 / 17:18

V spomin: Vinko Hlebš (1943–2022)

V 80. letu starosti se je po tragični nesreči poslovil priznani umetnik in častni občan občine Tržič Vinko Hlebš. Vinko Hlebš se je rodil leta 1943 v T...

Kranj / sreda, 13. julij 2022 / 17:14

Podhodi kot urbane galerije

V kranjski soseski Planina so s poslikavami in grafitiranjem na novo uredili tri podhode za pešce. S t. i. urbanimi galerijami želijo spodbujati krajane k uporabi podhodov in preprečevati vandalizem.

Gorenjska / sreda, 13. julij 2022 / 17:12

Govorico orožja naj zamenja razum

S prireditvijo na Rudnem polju na Pokljuki so sklenili 36. spominski pohod veteranskih organizacij na Triglav. Slavnostni govornik je bil prvi predsednik samostojne Slovenije Milan Kučan.

Kronika / sreda, 13. julij 2022 / 11:18

Na sodišču še o višini odškodnine deklici Gaji

Kranjsko okrožno sodišče je že pravnomočno odločilo, da je kranjska porodnišnica odgovorna za škodo, ki izhaja iz hudih posledic, ki jih je zaradi zapletov pri porodu utrpela danes devetletna Gaja. Zd...