Andreja Stržinar ob kostumih rateške noše, ki jih je poustvarila sama

Stara oblačila v novih podobah

V Kamniku je v okviru Dnevov narodnih noš in oblačilne dediščine minuli konec tedna znova razstavljala mojstrica šivanja Andreja Stržinar.

Kamnik – Čeprav je bila razstava z naslovom V pisanem gvantu – stara oblačila Gorenjcev in njihove nove podobe v Galeriji Veronika na ogled le od petka do nedelje, so imeli obiskovalci kaj videti.

Andreja Stržinar s Hotavelj z organizatorji Dnevov narodnih noš in oblačilne dediščine v Kamniku sodeluje že vrsto let, saj je bila to že njena peta razstava. Kostume raziskuje in poustvarja že približno trideset let. Tokratna razstava je povezala staro z novim – predstavila je ohranjena stara oblačila, ki so jih ljudje vključevali v pripadnostne kostume, kakor strokovno imenujemo narodne noše, ob njih pa nova oblačila, nastala na podlagi starih. Med seboj jih je bilo težko ločiti, kar kaže na bogato znanje, ki ga ima šivilja. »Vsak kostum, ki ga poustvarim, naredim tako, da najprej do podrobnosti raziščem starega. Razlike in znanje šivanja nekdaj in danes so namreč ogromne. Šivilje so bile včasih izjemno natančne in skrbne, s svojim delom so izražale spoštovanje, saj so se oblačilni kosi nekdaj prenašali iz roda v rod. Vsak kostum je bil življenjsko delo posamezne ženske. Danes na te stvari ne gledamo več tako. Redki posamezniki v folklornih skupinah se še zavedajo, koliko dela je vloženega v izdelavo takšnih kostumov. Bogato znanje šivilj, krojačev, čevljarjev, vezilj in drugih rokodelcev žal nezadržno izginja in sama sem imela veliko srečo, da sem se še lahko učila od starih mojstrov,« nam je Andreja Stržinar povedala na razstavi; razstavljene kose je izdelovala kar dve leti.

Na razstavi posebno mesto zavzemajo kostumi, ki jih je izdelala za Akademsko folklorno skupino Študent iz Maribora (umetniški vodja skupine in s tem soavtor razstave je televizijski voditelj Saša Krajnc) in z njimi obudila spomin na nekdanje oblačenje ljudi v Ratečah. Kot pravi Andreja Stržinar, so poleg Kamničanov prav Ratečani tisti, ki so na Gorenjskem najbolj zaslužni za ohranjanje oblačilne dediščine.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Slovenija / četrtek, 2. avgust 2018 / 10:56

Naravni prirast po enajstih letih spet negativen

Po enajstih zaporednih letih s pozitivnim naravnim prirastom je bilo lani spet več smrti kot rojstev. Prirast je bil negativen na širšem gorenjskem območju v dvanajstih od skupno štiriindvajset občin.

Objavljeno na isti dan


Kamnik / sreda, 9. marec 2011 / 07:00

Rekonstrukcija ceste v Košišah

Kamnik - Občina je minuli teden izvedla temeljito rekonstrukcijo slabih tristo metrov dolgega odseka na lokalni cesti Kamnik–Tunjiška Mlaka–Gmajnica, zaradi česar je bila cesta v...

Avtomobilizem / sreda, 9. marec 2011 / 07:00

Na kratko

Volkswagen: Volkswagen je skladno z napovedmi prevzel operativno poslovanje podjetja Porsche Holding Salzburg. Prenos distribucijske družbe je ocenjen na vrednost 3,3 milijarde...

Mularija / sreda, 9. marec 2011 / 07:00

Bohinjski otroški festival dobro obiskan

B.O. BRRR FEjST je v prvih dveh dneh navdušil zbrano množico. V petek so začeli s predstavo Maček Muri v dvorani Joža Ažmana, ki je bila dodobra napolnjena. Na pustno soboto pa je bilo živo in pr...

GG Plus / sreda, 9. marec 2011 / 07:00

Kmečka starostna pokojnina

Število kmetov, ki prejemajo pokojnino po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov, se zmanjšuje iz leta v leto. V letu 2000 je tovrstno pokojnino v povprečju prejemalo še 9.744 kmetov, lani v povp...

GG Plus / sreda, 9. marec 2011 / 07:00

Kamničani bi prodali Veliko planino

Občinski svetniki so skupaj s sprejetjem predloga letošnjega proračuna podprli tudi odprodajo družbe Velika planina, d. o. o., ki je v stoodstotni lasti Občine Kamnik.