Opozicija vložila dve interpelaciji, vdor v RTV

Interpelirali bodo dva ministra

Opozicijske stranke LMŠ, SD, Levica in SAB ter nepovezani poslanci, skupno 43 poslancev, so v torek v državni zbor vložili interpelaciji zoper pravosodnega ministra Marjana Dikaučiča in šolsko ministrico Simono Kustec. Kustečevi med drugim očitajo nesposobnost in kaos pred začetkom letošnjega šolskega leta, saj da šole do zadnjega niso prejele jasnih navodil, kako naj bi v razmerah epidemije covida-19 potekal pouk. Dikaučiču pa med drugim očitajo odgovornost za objavo nezakonitega javnega poziva za imenovanje delegiranih evropskih tožilcev, da ne brani pravnega reda, da je sodeloval pri sprejemanju predloga zakona o nalezljivih boleznih, s katerim vlada posega v človekove pravice in temeljne svoboščine. Pravosodni minister je v odzivu zapisal, da interpelacijo razume in sprejema kot sestavni del politike, ministrica za izobraževanje pa napoveduje, da bo na vsebino interpelacije odgovorila v državnem zboru. »Zadnje mesece pred koncem mandata opozicija običajno ne vlaga interpelacij, ampak se osredotoči na predstavitev programa in skuša dokazati, da je boljša alternativa od vlade,« pa je na vloženi interpelaciji za Planet TV odgovoril premier Janez Janša.

Veselinovič in Urbanija za isto mizo

Na delovnem srečanju na temo financiranja Slovenske tiskovne agencije (STA) sta se v torek direktor STA Bojan Veselinovič in direktor vladnega urada za komuniciranje (Ukom) Uroš Urbanija dogovorila, da nadaljujeta pogajanja glede pogodbe o opravljanju javne službe STA, pri tem pa pričakujeta, da bo pogodba podpisana čim prej. Veselinovič in Urbanija sta se sestala na povabilo predsednika republike Boruta Pahorja, ki je po srečanju izrazil zadovoljstvo, da sta oba direktorja pripravljena nadaljevati dialog in sta soglašala, da se bosta vzajemno in iskreno potrudila za ureditev vprašanja rednega financiranja STA, ki že več kot 250 dni ni prejela plačila za opravljanje javne službe. Vrhovno sodišče je sicer pred dnevi razveljavilo začasno zadržanje vladne uredbe o opravljanju javne službe STA, ki ga je prvostopenjsko sodišče odredilo na zahtevo STA. Ob tem je sodišče tudi zapisalo, da začasno zadržanje uredbe ne bi predstavljalo nobene ovire za državno izplačilo nadomestila za opravljeno javno službo, saj pravno podlago za izplačilo predstavlja že zakon o STA, specialno za leto 2021 pa tudi sedmi protikoronski zakon. Za plačilo teh sredstev je zavezana Republika Slovenija, kateri organ bo izvedel to financiranje, pa po mnenju sodišča ni bistveno.

Proti izbrisu glob

Odbor državnega zbora za pravosodje je zavrnil predlog opozicijskih poslancev za izbris vseh glob, izrečenih na podlagi neustavnega zakona o nalezljivih boleznih in odlokov za omejevanje gibanja in zbiranja. Opozicijski poslanci so navajali, da bi se koalicija s podporo predlogu opravičila državljanom za neustavne globe, vendar so koalicijski poslanci kljub temu glasovali proti. Vrhovna državna tožilka Mirjam Kline je med razpravo opozorila, da se bo enak problem, kot je z globami po razveljavljenih odlokih, pojavil tudi pri sankcioniranju po PCT-odloku.

Prepoved shodov pred RTV Slovenija

Upravna enota Ljubljana je s torkom prepovedala nadaljnje shode zanikovalcev obstoja novega koronavirusa iz gibanja Osveščeni prebivalci Slovenije pod vodstvom Ladislava Trohe, ki so od sredine maja tedensko protestirali pred stavbo RTV Slovenija. Minuli petek je namreč skupina protestnikov vdrla v studio informativnega programa TV Slovenija in zahtevala predvajanje njihovega stališča do covida-19. Takoj po dogodku, ki so ga številni obsodili, je policija napovedala, da bo upravni enoti vnovič predlagala izrek prepovedi nadaljevanja shoda teh protestnikov pred RTV Slovenija.

Hidria bo zgradila visokotehnološki center

Premier Janez Janša je v okviru obiska vlade v goriški regiji v sredo položil temeljni kamen za nov visokotehnološki center idrijske Hidrie. V Spodnji Idriji bo namreč Hidria zgradila 40 milijonov evrov vreden visokotehnološki center za razvoj in izdelavo ključnih delov elektromotorjev za hibridna in električna vozila, sprva za vozila znamk BMW in Mercedes. Center bo začel delovati v letu 2023, v njem pa bodo postopoma zaposlili sto novih visoko usposobljenih sodelavcev. Hidriini avtomobilski deli so sicer vgrajeni v tretjino avtomobilov, ki vozijo po Evropi.