Na covidnem oddelku bodo za zdaj delali štirje zdravniki, štiri diplomirane medicinske sestre in šest srednjih medicinskih sester oziroma tehnikov zdravstvene nege.

V tem valu zbolevajo mlajši

»Nismo pričakovali, da bomo oddelek za covid morali odpreti tako zgodaj jeseni,« pravi vodja oddelka za bolnike s covidom-19 v Splošni bolnišnici Jesenice Mateja Verdinek.

Covidni oddelek se hitro polni, že v torek je bilo zasedenih sedem postelj, včeraj pa že deset.

Čez poletje, ko na Jesenicah niso imeli oddelka za covid, so bolnike s covidom-19, ki so potrebovali bolnišnično oskrbo, premeščali v druge bolnišnice.

Jesenice – V ponedeljek so v Splošni bolnišnici Jesenice ponovno odprli oddelek za bolnike s covidom-19. Ta se nahaja v modrih zabojnikih na zgornjem parkirišču bolnišnice, za zdaj je v njem urejenih dvanajst postelj za bolnike s covidom-19. Tik pred odprtjem smo se v ponedeljek dopoldne pogovarjali z vodjo oddelka, zdravnico Matejo Verdinek, specialistko interne medicine, ki je februarja letos prevzela vodenje covidnega oddelka, ki je v jeseniški bolnišnici deloval od oktobra lani do maja letos.

»Nismo pričakovali, da ga bomo ponovno morali odpreti že tako zgodaj jeseni,« je povedala zdravnica, ki ne more skriti zaskrbljenosti, kaj že tako preutrujene zdravstvene delavce čaka v prihajajočih tednih in mesecih. »Osem mesecev sem delala z bolniki s covidom-19 in glede na to, kaj smo videli v tem času, si nihče od nas ni želel ponovitve,« je dejala zdravnica, ki bo na oddelku delala s še tremi kolegi zdravniki.

Največ osemnajst postelj

»Za zdaj smo odprli dvanajst postelj, število pa bomo povečevali glede na potrebe, do največjega števila 18 postelj na tem oddelku,« je pojasnila. Za zdaj je v načrtu ministrstva za zdravje predvideno, da bodo v jeseniški bolnišnici imeli le navadne postelje, ne intenzivnih, saj v stavbi še vedno potekajo gradbena dela, energetska in požarna sanacija se sicer zaključujeta, a se hkrati začenja dograditev oddelka za intenzivno terapijo. Obenem bolnišnico pesti hudo pomanjkanje medicinskih sester oziroma zdravstvenih tehnikov, kar je prav tako eden od razlogov, zakaj so omejeni pri povečevanju števila postelj za bolnike s covidom-19. A če bo treba in bo tako odločilo ministrstvo, dodaja Mateja Verdinek, bodo skušali zagotoviti največ štiri intenzivne postelje in dodatno povečali kapacitete za postelje na običajnih oddelkih.

Stanje se poslabša hitreje

Glede na značilnosti delta različice virusa in glede na izkušnje drugih držav, kot so Velika Britanija, ZDA in Indija, v tem valu zbolevajo mlajši ljudje, in to v precej hujši obliki, kot so v prejšnjem valu epidemije, ko je bila prevladujoča 'običajna' različica virusa. »Glede na pogovore s kolegi v tujini, kjer imajo več izkušenj z različico delta, imajo pacienti težji potek bolezni in zato so tudi potrebe po intenzivni negi večje. Stanje se pacientom poslabša hitreje kot pri prejšnji različici, od okužbe do hospitalizacije v povprečju mine od štiri do šest dni (prej je minilo od sedem do deset dni). Bistveno večje so tudi potrebe po kisiku, v prejšnjem valu so po podatkih iz ZDA pacienti običajno potrebovali od štiri do pet litrov kisika na minuto, pri delta različici pa kar deset litrov pretoka kisika na minuto.« Poleg tega hudo zbolevajo tudi mlajši ljudje, celo otroci, ki potrebujejo kisik in celo intubacijo.

Druge bolezni odkrite pozno

Ob tem pa je Mateja Verdinek opozorila na še en problem. Čez poletje so zdravniki opažali, da je bila zaradi nedostopnosti zdravstvenih ustanov, ki so se morale ukvarjati z bolniki s covidom-19, pri veliko bolnikih kakšna druga bolezen odkrita pozno. To se žal obeta tudi v prihodnjih mesecih, ko bodo zdravniki ponovno preobremenjeni s skrbjo za covidne bolnike. »Vsi, ki bomo delali v covidnem oddelku, rednih ambulant ne bomo mogli izvajati, zato bodo bolj obremenjeni drugi kolegi,« opozarja sogovornica.

Pri cepljenih potek bolezni milejši

Ob tem pa je ponovno poudarila na nujnost cepljenja, po njenih besedah bi starejši od petdeset let morali biti stoodstotno precepljeni. »Izkušnje iz tujine kažejo, da četudi zbolijo, je potek bolezni bistveno milejši,« je dejala in ponovno pozvala tudi k spoštovanju drugih preventivnih ukrepov, kot so vzdrževanje razdalje, nošnja zaščitnih mask in razkuževanje rok.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / torek, 13. maj 2014 / 13:55

Gorenjska banka z novo predsednico uprave

Nova predsednica uprave Gorenjske banke je 5. maja postala Mojca Osolnik Videmšek, ki je prišla iz NLB. Na tem položaju pa bo le, dokler nekdanji nadomestni član uprave Andrej Andoljšek ne dobi dovolj...

Objavljeno na isti dan


Kranj / četrtek, 10. marec 2022 / 17:42

Pozornost namenili stresu

Dijaki Gimnazije Kranj so skupaj s profesoricami in svetovalno službo tudi letos pripravili dogodek Dan zame, ki je namenjen ozaveščanju o pomenu psihičnega zdravja.

Bled / četrtek, 10. marec 2022 / 17:41

Živali v novih prostorih

Razstava Čudovite živali na Bledu se je iz prostorov nekdanje stavbe Casino Bled preselila na novo lokacijo. Selitvi je po dveh letih sodelovanja botrovalo nesoglasje med Niko Leben in podjetjem Sitra...

Kronika / četrtek, 10. marec 2022 / 17:40

Vse večji porast spletnih prevar

Policija intenzivno preiskuje različne oblike spletnih goljufij, ki so v zadnjih letih v porastu. Lani so obravnavali več kot šeststo zadev s skupnim oškodovanjem za več kot dvanajst milijonov evrov.

Zanimivosti / četrtek, 10. marec 2022 / 17:37

Najprej se je moral poročiti

Ranjeet Singh prihaja iz severnega dela Indije, iz zvezne države Himačal Pradeš. Živi nad Gostičem Draga v Begunjah, kjer dela kot kuhar, v Slovenijo pa je prišel pred leti na pobudo prijatelja – tudi...

Škofja Loka / četrtek, 10. marec 2022 / 16:22

Škofja Loka (še) ne bo mestna občina

V odboru državnega zbora je za predlog, da Škofja Loka postane mestna občina, glasovalo sedem poslancev, proti pa jih je bilo devet.