Danici, za nas nepozabni

Dolgoletna novinarka in urednica ter namestnica odgovorne urednice Gorenjskega glasa Danica Zavrl Žlebir se je 1. avgusta letos upokojila. Ob slovesu od njenega aktivnega poklicnega stanu smo se ji zahvalili vsi njeni sedaj že nekdanji sodelavci in jo obdarili s tistim, kar ji je v strast – branjem in potovanjem.

Danica Zavrl Žlebir je junija leta 1981 diplomirala na tedanji Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo, danes Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, in se avgusta istega leta zaposlila v Gorenjskem glasu, kjer je že prej kot študenta štipendistka urila novinarsko pero. V štirih desetletjih novinarskega udejstvovanja je pokrivala različna področja. Najprej mladinsko in sindikalno tematiko, pozneje je bila zadolžena za poročanje iz občin Cerklje, Šenčur, Preddvor, Jezersko in Škofja Loka ter za politične teme in socialno tematiko.

Pod uredniško taktirko Leopoldine Bogataj so v Gorenjskem glasu pripravljali tudi rubriko Dobrota ni sirota, kjer so se ukvarjali s socialnimi akcijami. »O njih nismo le pisali, pač pa smo za družine in posameznike v sodelovanju z dobrodelnimi organizacijami tudi zbirali sredstva in jim tako olajšali vsakodnevne stiske,« je povedala Danica, ki ima na to obdobje lepe, a tudi bridke spomine, saj so se je zgodbe ljudi v socialnih stiskah močno dotaknile. »Iz tega obdobja se spominjam treh akcij, ki sem se jih domislila in jih vodila ter izpeljala ob pomoči vodstva in sodelavcev: gorenjski trojčki, rejniške družine in velike družine. Te družine smo obiskovali, jim prinesli kako darilo, o njih pisali zgodbe, na koncu pa zanje organizirali izlet,« je dodala. Zadnja leta je zelo uživala pri pisanju s področja politike. »Prevzela sem ga po upokojitvi kolega Jožeta Košnjeka, ki je bil pravi mojster tega področja. Kadar so bile volitve, smo mu vedno rekli 'volilni mojster', in potem ko sem se jaz ukvarjala s tem, so tudi meni pritaknili ta naziv. Čeprav je bilo mišljeno kot šala, sem bila ponosna,« je še pojasnila Danica, ki je zadnjih trinajst let opravljala tudi funkcijo namestnice odgovorne urednice.

V bogati novinarski karieri so Danici ves čas stali ob strani mož Darko, ki je že nekaj let upokojen, bil je policist, nato pri Petrolu najemnik dveh servisov, zadnja leta tudi bifeja in avtopralnice; sin Miha, torakalni kirurg, ki dela na UKC Ljubljana in je del ekipe za transplantacijo pljuč, ter hčerka Ana, ki je diplomirala policijske in varnostne vede, najprej je delala v vojski, trenutno pa se v Petrolu ukvarja s financami. »Pri otrocih včasih rečem, da sta nekaj posebnega, in ker midva z možem nisva kaka briljanta, so mi ju najbrž zamenjali v porodnišnici,« je v šali dodala Danica, ki je izredno ponosna na uspehe obeh.

Čas upokojitve bo dolgoletna novinarka in urednica namenila dobrodelni dejavnosti in prostovoljstvu v Medobčinskem društvu slepih in slabovidnih Gorenjske, s katerimi je redno sodelovala in o njih pisala, med drugim namerava usvojiti tudi novo veščino, ki pa za zdaj ostaja še skrivnost.

Na poti vseh novih doživetij in izkušenj želimo Danici mnogo lepega. »Danici, za nas nepozabni,« se je glasilo posvetilo sodelavcev in sodelavk Gorenjskega glasa v knjigi Nepozabne: ženske, ki so premikale meje našega sveta.