Kmetijska politika dobiva vse bolj jasno podobo

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / torek, 7. september 2021 / 16:07

Kmetijska politika za petletno obdobje 2023–2027 dobiva vse bolj jasno podobo. Kmetijsko ministrstvo se je o večini predlogov že uskladilo s kmetijskimi organizacijami in drugimi deležniki, odprtih pa ostaja še nekaj vprašanj, med drugim o omejevanju neposrednih plačil na sto tisoč evrov.

Kranj – Usklajevanje o predlogu strateškega načrta skupne kmetijske politike za petletno obdobje 2023–2027 se po obsežni javni razpravi približuje koncu, odprtih ostaja le nekaj ključnih vprašanj, ki pa jih bodo na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano še naprej usklajevali s predstavniki najpomembnejših kmetijskih organizacij, je v petkovi izjavi za medije dejal minister Jože Podgoršek in napovedal, da bo ministrstvo jeseni izvedlo še širšo javno razpravo o celotnem strateškem načrtu in javno razgrnitev okoljskega poročila, ki ga pripravljajo v okviru celovite presoje vplivov na okolje.

Ministrstvo in deležniki so se doslej uskladili o večini predlogov, niso pa se še uskladili glede kapice za neposredna plačila (predlog je 100 tisoč evrov brez stroškov dela), enotnega plačila skupnega zneska finančnih podpor v celotnem programskem obdobju, sredstev za kolektivne naložbe in nekaterih ukrepov na področju gozdarstva. Uskladili so se o tem, da ne bo prenosa sredstev iz prvega v drugi steber, to je zmanjšanja zneska za neposredna plačila in povečanja sredstev za ukrepe razvoja podeželja. V prvem stebru tako ostaja 657 milijonov evrov, v drugem, za katerega bo država zagotovila dodatnih 100 milijonov evrov, pa 881 milijonov evrov. Dogovorili so se o ukinitvi zgodovinskih plačilnih pravic, to bo prispevalo tudi k poenostavitvi, saj bo višina plačila na hektar enotna, predvidoma okoli 190 evrov na hektar. V drugem stebru bodo največ denarja namenili trem ključnim ukrepom – prilagajanju na podnebne spremembe, investicijam za dobrobit živali ter posodobitvi kmetijskih gospodarstev in živilsko-predelovalnega sektorja. Uskladili so se tudi o sektorjih v težavah, ki bodo deležni proizvodno vezanih plačil, in o okvirni višini teh plačil. Proizvodno vezanih plačil naj bi bili deležni prireja mleka na hribovskih in gorskih območjih, reja krav dojilj, pitanje goveda (bikov in telic), reja drobnice in pridelovanje strnih žit. Po prvih izračunih naj bi plačilo za krave molznice znašalo 50 evrov, za krave dojilje 110 evrov, za pitance 40 evrov, drobnico 16 evrov na žival in za strna žita 72 evrov na hektar. Podpore naj bi namenili tudi za pridelovanje beljakovinskih rastlin, podpora naj bi znašala okoli 200 evrov na hektar, ponovno naj bi uvedli tudi podporo za integrirano pridelavo. Pri plačilih za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost se bo degresija predvidoma začela pri 50 hektarjih, pri kmetijsko-okoljskih in podnebnih plačilih pa degresije ne bo.

Omejitev neposrednih plačil na sto tisoč evrov

Štiri največje nevladne kmetijske organizacije – kmetijsko-gozdarska zbornica, zadružna zveza, sindikat kmetov in zveza slovenske podeželske mladine – so glavne pripombe na predlog strateškega načrta predstavila že avgusta na kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni. Vse organizacije so nasprotovale prenosu 197 milijonov evrov iz prvega v drugi steber. Denar, ki je v nacionalni ovojnici namenjen kmetijstvu, je po njihovem mnenju treba nameniti kmetijstvu, pri tem pa naj financiranje urejanja hudournikov, protipožarne infrastrukture in vaških središč, obnavljanja kulturnih spomenikov, proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov in drugih nalog prevzamejo za to pristojni vladni resorji in lokalne skupnosti. Kmetijske organizacije tudi zahtevajo omejevanje neposrednega plačila na hektar na 100 tisoč evrov in postopno zniževanje plačil nad 60 tisoč.

Prenizka proizvodno vezana plačila

Proizvodno vezana plačila za sektorje v težavah so prenizka, ugotavljajo kmetijske organizacije. Pri plačilih za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (OMD) nasprotujejo uvedbi degresije nad mejo 30 hektarjev in predlagajo, da naj bo tako kot doslej meja pri 70 hektarjih. Zahtevajo čimprejšnjo javno predstavitev metodologije posodobljenega izračuna točk in izračune, kako ta vpliva na dohodek kmetijskih gospodarstev. Podpirajo tudi polovično zmanjšanje vrednosti točk pri kmetijah, ki imajo travinje, a ne redijo travojedih živali.

Brez rešitev za tveganja

Strateški načrt po mnenju kmetijskih organizacij ne vsebuje rešitev za proizvodna in dohodkovna tveganja v kmetijstvu, ki jih povzročajo suša, toča in pozeba. Zadruge so pri številnih ukrepih izpuščene kot upravičenke do finančnih podpor ali so neustrezno obravnavane. Pri vsebinah, ki zadevajo mlade kmete, se zavzemajo za to, da bi pri izračunu standardnega dohodka, ki je merilo za pridobitev podpor za vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov, upoštevali tudi dohodke iz dopolnilne in gozdarske dejavnosti, ker sicer kmetije na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost ne bodo deležne podpor za prenos na mlade prevzemnike. Pri ekološkem kmetovanju se zavzemajo za realno dosegljive cilje in za zagotovitev zadostnih sredstev za ukrepe.

Nasprotujejo kapici pri neposrednih plačilih

V GZS – Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij pri neposrednih plačilih nasprotujejo uvedbi kapice v višini sto tisoč evrov, saj menijo, da bo država s tem ogrozila kmetijska podjetja. Če bo predlog obveljal, se jim bodo neposredna plačila zmanjšala za 85 odstotkov. Pričakujejo, da bo ministrstvo pred odločitvijo analiziralo vpliv uvedbe kapice na podjetja, cene živil, ohranjanje delovnih mest ... V zbornici tudi ocenjujejo, da predlagani strateški načrt ni razvojno naravnan, saj v petih letih za naložbe v dvig produktivnosti in v tehnološki razvoj namenja le 40 milijonov evrov, kar je bistveno premalo in se bo konkurenčnost slovenskega kmetijsko-živilskega sektorja še poslabšala.