Štajerka v Kamniku in Škofji Loki

Kar štiri leta sem zaradi bolezni potovala med Gorenjsko in Mariborom, na Golnik, kjer sem se zdravila in tam spoznala sotrpine, opazovala pokrajino, se sprehajala po parku, gledala zmajarje, kako so leteli s Kriške gore.

Naš stric p. Gabrijel je prav tako na Golniku kot mladenič preživel veliko časa, pred več kot osemdesetimi leti še v takratnem sanatoriju, kjer so ga želeli rešiti pred takrat smrtonosno boleznijo tuberkulozo, pa jim ni uspelo. Kot 16-letni mladenič je prišel iz Maribora v Škofjo Loko, kjer so ga kapucini sprejeli v noviciat.

Letos, eno leto po težki operaciji, sem se z možem podala na tridnevni izlet v Kamnik in Škofjo Loko. Tako srčno sem si želela v živo ogledati in doživeti lepoto teh srednjeveških dveh mest, ki slovita po svoji izvirnosti, domačnosti, ohranjenosti zgodovine in kulture.

Pripeljala sva se namenoma po stari cesti po Tuhinjski dolini, kjer sva uživala v lepoti doline, prenočišče sva imela v prelepem stilnem Malograjskem dvorcu v starem mestnem jedru Kamnika. Lep in veličasten je pogled na Kamniško-Savinjske Alpe in okolico.

Vse sva si ogledala, vsako hišo, vsako uličico, vsako izložbo, vsak kotiček, ki sva ga našla. Vse naju je prevzelo; stare ohranjene zgodovinske hiše, spomeniki, spominske plošče znanih Slovencev, vsaka vrata imajo svojo zgodbo, prav tako vsako okno, rože na njih, polkni, zidovi pričajo o zgodovini. Izložbe so izkoriščene in napolnjene z zgodbami, risbami, zbirkami. Poseben užitek je, ko si lahko na ulici ogledaš razstave, ko lahko posediš v kavarni na Glavnem trgu, kjer ljudje prijazno in sproščeno klepetajo, pijejo sok, pivo, kavo, iz pekarne čez cesto si prinesejo prigrizke in uživajo. Lepo, ni povsod tako. Pa sem zagledala skozi odprto okno velik kip Mojzesa v motoristični kavarni, že s pravim namenom … Pa da ne omenim Malega gradu in gradu Zaprice, pa Galerije Miha Maleš, rojstne hiše Rudolfa Maistra in njegovega veličastnega kipa, veličastne cerkve sv. Jakoba in samostana Mekinje.

Koliko znanih Slovencev je živelo v Kamniku: Rudolf Maister, Tito je bil delavec v tovarni Titan, alpinist Tomaž Humar, pesniki, pisatelji, fotografi, umetnostni zgodovinarji, vsak ima svoje mesto na spominskih ploščah.

Tudi obisk Škofje Loke je bil posebno doživetje, ogled mesteca ob sotočju Sor, mesteca, ki je znano po Ivanu Tavčarju, Škofjeloškem pasijonu, Škofjeloških kapucinih, samostanu, knjižnici, ohranjenem mestnem vodnjaku iz leta 1590 in veliko sakralnih objektih: cerkvi sv. Jakoba, Kapucinskem samostanu in cerkvi sv. Ane, tudi po znamenitem Kamnitem ali Kapucinskem in tudi Franc-Jožefovem mostu sva se sprehodila in si ogledala kip Janeza Nepomuka z mestnim grbom, zavetnika duhovnikov in vseh ljudi, ki so imeli tedaj opravka z vodo (ribičev, čolnarjev, mlinarjev ipd.).

Dragi Kamničani in Škofjeločani, bodite ponosni na svoji mesti, negujte ju še naprej tako skrbno, sta najlepša bisera v Sloveniji.

Marija Krajnc, Malečnik pri Mariboru