Skrb za okolje vse pomembnejša

Besedilo: Monika Rogelj
Kategorija: GG Plus / nedelja, 5. september 2021 / 07:05

Večji del gorenjske krajine je gorski svet, hkrati pa dve tretjini predstavlja gozd. Za ohranjanje biotske raznovrstnosti so pomembna zavarovana območja narave, od tega je skoraj 95 tisoč hektarov v območju Natura 2000.

Komunalna opremljenost

V zadnjih dveh desetletjih je bila v vseh razvojnih programih Gorenjske ena od prioritet skrb za naravno okolje in usmeritev v trajnostni razvoj, predvsem s ciljem ohranjanja življenja na podeželju in dviga kakovosti bivanja izven urbanih središč. V vseh občinah se je hitro povečevala višina sredstev, ki so bila namenjena za gradnjo vodovodnega in kanalizacijskega omrežja ter čistilnih naprav. Leta 2006 je bilo za varstvo okolja v regiji namenjenih dobrih 23 milijonov evrov, v obdobju naslednjega desetletja pa je bilo investiranih skupno 251 milijona evrov. Pri tem je bilo pomembno sofinanciranje iz skladov Evropske unije. K izvedbi velikih komunalnih projektov, kot je bil na primer Gorki za območje Zgornje Save ter Kranjskega in Sorškega polja, je pristopilo več občin.

Leta 2012 je bilo v regiji načrpanih okrog 20 tisoč kubičnih metrov vode, večina iz podzemnih virov. Od 15.500 kubičnih metrov odpadnih voda je bilo prečiščenih skoraj 87 odstotkov, kar je bilo visoko nad slovenskim povprečjem. V naslednjih petih letih se je količina odpadnih voda povečala, prečiščenih pa je bilo nekoliko manj kot tri četrtine. Leta 2018 je kanalizacijsko omrežje obsegalo več kot tisoč kilometrov in se je v petletnem obdobju povečalo za tretjino, tako da je bilo od leta 2012 priključenih skoraj 10 tisoč novih uporabnikov.

Gradnja infrastrukture je bila povezana tudi z obnovo po poplavah. Ob neurjih in dolgotrajnem deževju so poplavno najbolj ogroženi kraji v Selški in Poljanski dolini, na območju Bohinja in Tržiča, kjer so v zadnjih desetletjih zaradi več poplav imeli veliko škode. Najbolj katastrofalne posledice je pustilo hudo neurje v Železnikih in Kropi septembra 2007. Gozd je bil močno poškodovan ob velikih žledolomih leta 1997 in 2014.

Ravnanje z odpadki

V samostojni Sloveniji je bil vedno bolj aktualen problem odlaganja komunalnih odpadkov. Leta 1991 je kranjska občina začela preurejati deponijo Tenetiše za ločeno zbiranje odpadkov, kar je naletelo na nasprotovanje lokalnega prebivalstva. Predlagano lokacijo za regijski center za ravnanje z odpadki v Kovorju so krajani zavrnili na referendumu leta 2005 in deset let kasneje je bila deponija zaprta. Leta 2007 je bil sprejet dogovor občin o gradnji centra v Tenetišah, vendar so se krajani bližnjih naselij organizirali v civilni iniciativi ter zaprli dostop do odlagališča. Kljub strinjanju za center na občinskem referendumu je nato obveljal dogovor o zaprtju do leta 2009. Od leta 2013 v javno-zasebnem partnerstvu deluje center za ravnanje s komunalnimi odpadki na odlagališču Mala Mežakla na Jesenicah, vendar se vedno znova pojavljajo težave zaradi smradu v širši okolici. Ker ni prišlo do dogovora o centru v okviru regije, del gorenjskih občin odvaža odpadke v Ljubljano.

Z vstopom v Evropsko unijo je ločeno zbiranje odpadkov postajalo del vsakdanjega življenja. Komunalne službe so zbirne centre uredile tudi v občinah. Leta 2006 je bilo na Gorenjskem ustvarjenih 84.566 ton odpadkov, kar je bila dobra desetina na slovenski ravni. Količina se je v zadnjem desetletju hitro povečevala in leta 2018 je bilo odpadkov že za 107.469 ton. Od tega je bilo dobrih 80 tisoč ton odpeljanih z javnim odvozom in dobre tri četrtine ločeno zbranih, kar je predstavljalo 394 kilogramov na prebivalca regije. Še leta 2004 je bilo obratno in je bilo 88 odstotkov vseh zbranih odpadkov odloženih na mešanih deponijah in le majhen delež za nadaljnjo predelavo. Sočasno se povečujejo tekoči izdatki za varstvo okolja, ki so v letu 2017 znašali 31 milijonov evrov in so se v desetih letih povečali za tretjino.

Kmetijstvo

Za ohranjanje kulturne krajine in aktivnega podeželja je pomembno kmetijstvo, čeprav ima v gospodarski in zaposlitveni sliki regije majhen delež. Po osamosvojitvi so sledile spremembe v posestni strukturi in rabi zemljišč. Leta 2010 je bilo na Gorenjskem 4476 kmetij in v naslednjem desetletju se je število zmanjšalo za dobrih 550. Nato se je upad nekoliko upočasnil in v lanskem letu je bilo 'živih' še 3765 kmetij. V novejšem času je postalo aktualno pomanjkanje obdelovalnih površin, ki so leta 2016 obsegale okoli 31.500 hektarov, medtem ko je bilo gozda 50.500 hektarov. Zaraščanje površin se je sicer ustavilo, hkrati pa je bilo v ravninskem delu precej kakovostnih zemljišč trajno izgubljenih zaradi pozidav. Z vidika kazalcev trajnostnega razvoja so obstoječa kmetijska zemljišča preobremenjena. Na ravnini jugovzhodnega dela regije prevladujejo travniki in polja s krmnimi rastlinami in žiti, kar je posledica visokega deleža živinorejskih kmetij z intenzivno pridelavo. Močno se je zmanjšala količina krompirja, posamezne kmetije pa so se usmerile v pridelavo zelenjave. V hribovitem in goratem severozahodnem delu pokrajine se še ohranja pomen tradicionalne planinske paše. Z dopolnilnimi dejavnostmi se ukvarja več kot desetina gorenjskih kmetij, okoli 240 pa se jih je usmerilo v ekološko kmetovanje.