Dražja hrana: zgolj občutek ali dejstvo

Besedilo: Ana Šubic
Kategorija: Gospodarstvo / petek, 3. september 2021 / 07:44

Statistični podatki kažejo, da se je hrana letos podražila za 1,6 odstotka, v primerjavi z lanskim avgustom pa celo nekoliko pocenila. Zakaj imajo potem potrošniki občutek, da so cene hrane v zadnjem času zelo poskočile?

Kranj – Tudi agrarni ekonomist Aleš Kuhar ugotavlja, da čeprav statistika ne meri drastičnih podražitev hrane, je občutek pri potrošnikih, da so se cene v trgovini zelo spremenile, zelo močan. »Gre za osebni občutek, zato bo treba v prihodnosti preveriti, kaj je v tem, da statistika ne izmeri velikih skokov cen, občutki kupcev pa so drugačni,« je dejal. Ker se dražijo le določene kategorije živil, se tudi osebni občutki glede rasti cen pri potrošnikih razlikujejo, pravi. »Če posegaš na primer po kakovostnejšem sadju, ki se je podražilo, imaš občutek visoke inflacije. Če pa si zelo pragmatičen potrošnik oz. celo neobčutljiv na kakovost hrane, pa se lahko zgoditi, da inflacijskih pritiskov nisi deležen. To je klasična zgodba osebne inflacije – v tem trenutku nimamo nekega sistemskega pritiska v trgovinah, zato statistika tudi ne občuti tako močnih inflacijskih pritiskov, saj jemlje v izračun inflacije veliko povprečje izbranih artiklov, zato so ti cenovni pritiski manjši, kot so občutki ljudi, ki inflacijo občutijo na lastnem žepu,« je razložil.

Kuhar opozarja, da so cene energentov v zadnje pol leta skočile za tretjino, kar se nedvomno odraža v stroških proizvodnje in distribucije kmetijskih surovin in hrane. Na cene sadja in zelenjave vplivajo tudi vremenske mot­nje, zaradi katerih so količine pridelkov manjše. Tudi letina žit ni najbolj ugodna, dodaja. »In ko so prizadete take vertikale, kot so pšenica, koruza in ostale poljščine, se to prenaša po verigah navzgor,« je pojasnil Kuhar.

»Zaradi tega prihaja do splošnega pritiska na cene. Kot rečeno, statistika tega trenutno ne zaznava, a ta dogajanja na trgih seveda kažejo, da lahko pride do sprememb. Težko napovedujem, ampak v ozadju so dejavniki, na katere lahko računamo, da bodo trajni, predvsem pri energentih, ki v nekaterih prehranskih artiklih predstavljajo visoke deleže stroškov. Tako je pričakovati, da bodo cenovni trendi šli navzgor,« je povedal Aleš Kuhar.

Tudi v Ljubljanskih mlekarnah so poudarili, da se v nasprotju s splošnim prepričanjem, da se hrana že kar nekaj časa draži, njihovi izdelki v zadnjem letu niso podražili. »Dejstvo pa je, da proizvajalci zaznavamo podražitve repromaterialov, embalaže, transporta, energentov, stroškov dela (dvigi minimalne plače), zato se bo podražitvam cen končnih izdelkov težko izogniti, kar se v nekaterih drugih panogah že dogaja,« so pojasnili.

Iz Žita so odgovorili, da so v zadnjih devetih mesecih zaznali močno povišanje cen pomembnih surovin, ki jih uporabljajo pri proizvodnji izdelkov. Podražile so se tudi primarne surovine za izdelavo folij za pakiranje in cene transportnih embalaž iz papirja. »Zaradi rasti cen surovin in težav pri njihovi dobavi smo v prvi polovici leta minimalno korigirali cene nekaterih trajnih in pekovskih izdelkov. Še nadalje se dražijo pomembne surovine, vsa žita in embalaža. Trende rasti budno spremljamo in bomo na tej osnovi razmišljali tudi o prihodnjih korekcijah. Kako se to odraža oz. se bo odrazilo pri posameznih trgovcih na njihovih policah, pa je odvisno od posameznega trgovca ter njihove politike cen in marž,« so pojasnili v Žitu.

Trgovci se pogajajo z dobavitelji

V Sparu so razložili, da so jim v zadnjem letu dobavitelji napovedali zvišanje cene mesa, a jim je uspelo ohraniti cene večine izdelkov nespremenjene, ponekod so jih v akciji celo znižali. Podražila so se tudi nekatera olja, napovedane so bile tudi podražitve mok in sladkorja, a pri njih cene sladkorja in nekaterih mok ostajajo nespremenjene. Zaradi dviga cen vhodnih surovin, kot so žita, in cen posameznih energentov so se zvišale cene nekaterih izdelkov iz perutninskega mesa, zaradi višjih logističnih stroškov in stroškov embalaže pa so možni dvigi cen pri nekaterih izdelkih z vsebnostjo olja in kakava, pojasnjujejo. »V Sparu upravičenost vsake napovedi povišanja cen naših dobaviteljev natančno preučimo in nanje pristanemo le v primeru, da je razlog za dvig nabavne cene utemeljen. Cena se v tem primeru dvigne maksimalno v višini razlike v nabavni ceni, vseskozi pa naša prioriteta ostajajo nizke cene na slovenskem trgu. Zato smo se z nekaterimi dobavitelji dogovorili, da se cene številnih izdelkov ne spreminjajo najmanj do konca leta 2021,« so še poudarili.

Iz Mercatorja so sporočili, da o znatni podražitvi hrane in brezalkoholnih pijač v zadnjem letu ni možno govoriti, kar potrjuje tudi primerjalni indeks statističnega urada. »Glede na to, da so se v preteklem letu pomembno spremenili različni dejavniki, ki vplivajo tudi na maloprodajne cene, pa so se nekoliko zvišale cene nekaterih kategorij izdelkov za dnevno rabo. Povišali so se proizvodni stroški, logistični stroški, stroški dela, cene energentov in surovin na borzi. Upravičene zahteve nekaterih dobaviteljev po spremembi nabavnih cen smo torej morali upoštevati. Že v jeseni prejšnjega leta so se tako nekoliko povišale cene predvsem osnovnih živil (olje, moka, meso), pri sadju in zelenjavi pa ima pomemben vpliv na ceno tudi vreme oz. vsakokratna sezona,« so razložili. »Mercator je kot trgovec zadnji v preskrbni verigi in ob napovedih sprememb nabavnih cen se pogajamo z vsakim dobaviteljem posebej. Za jesen cen še ne moremo napovedovati, po pričakovanjih pa se bodo nekatere spremenile,« so še dodali.