Zaradi šolanja brez zavarovanja

"Nisem povzročitelj krize, zato ne razumem, zakaj me državne inštitucije zaradi nje kaznujejo?" je ogorčen naš bralec. Dela ne dobi, zato se je odločil za dokončanje študija, posledica je izbris iz evidence brezposelnih, s tem pa izguba pravice do zdravstvenega zavarovanja.

Gospodarska kriza očitno vse bolj tepe tudi povsem nedolžne. Kranjčan Miha Bizjak po vrnitvi z dela v tujini (delal je pri projektu za finsko Nokio) nikakor ne najde pravega dela. Odločil se je, da bo, kljub visokim stroškom in s tem porabljenim prihrankom, raje dokončal študij, ki ga je ob odhodu na delo v tujino zanemaril.

Tu pa se čudna zgodba začne. Pred kratkim si je prek Centra za socialno delo uredil obvezno zdravstveno zavarovanje, razen tega mu priznavajo tudi pravico do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev. »Za pridobitev teh pravic sem moral podati potrdilo o prijavi v evidenco brezposelnih oseb. Sedaj, po vpisu na izredni študij, pa me iz nje brišejo. Kaj je sedaj drugače kot prej, razen da študiram zato, da bi bil lažje zaposljiv. Na lastne stroške!« je ogorčen Bizjak.

Na zavodu za zaposlovanje so mu povedali, da ne more biti vpisan v evidenco, saj ima status študenta in da se lahko na podlagi potrdila o vpisu v študij zavaruje preko staršev. Kljub temu da ima trideset let in kljub temu da so starši otroke dolžni vzdrževati do 26. leta in jim zato pripadajo davčne olajšave. Odgovori ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, Zavoda za zaposlovanje, Območne službe Kranj, in Centra za socialno delo (CSD) Kranj na naša vprašanja so si zelo podobna.

Pojasnjujejo, da se status brezposelne osebe in status študenta medsebojno izključujeta in da so starši dolžni skrbeti za otroka tudi po doseženi polnoletnosti, vendar največ do dopolnjenega šestindvajsetega leta. »Vaš bralec se lahko kot izredni študent prijavi v evidenco iskalcev zaposlitve,« pravi Nataša Jakobčič iz zavoda za zaposlovanje, na vprašanje, ali bi mu lahko plačali šolnino za izredni študij, pa pojasni, da brezposelnim omogočijo le dokončanje osnovnošolske izobrazbe.

Kot zapisano, staršem Miha Bizjaka zanj ni treba več skrbeti, lastnega premoženja nima, njegovo materialno stanje se kljub spremembi statusa ni spremenilo. A so vprašane institucije pri odgovorih vse to spregledale, še najbolj konkreten je bil Marjan Podbevšek, direktor CSD Kranj: »Osebe, ki so starejše od 26 let in se šolajo, so na podlagi vloge, ki jo oddajo pri pristojnem centru za socialno delo, lahko pod določenimi pogoji, ki jih določa zakon (na primer dohodkovni cenzus, premoženje ...), upravičene do osnovnega zdravstvenega zavarovanja. Če ti pogoji niso izpolnjeni, pa si morajo zavarovanje urediti same. Do pravice do kritja do polne vrednosti zdravstvenih storitev (dopolnilno zavarovanje) praviloma niso upravičene.«