Tončka Galjot je za svoje prostovoljno delo prejela številna priznanja.

Prostovoljstvo živim in delam

Tako pravi Tončka Galjot iz Železnikov, ki je že šestdeset let prostovoljka pri Rdečem križu.

»Prostovoljstvo so mi privzgojili že starši. Opazovala sem mamo in očeta, kako sta spremljala dogajanje na Češnjici in v okolici ter pomagala, če je bilo treba,« se spominja 79-letna Tončka Galjot, ki se tudi sama že vse življenje posveča pomoči drugim. Za prostovoljno delo je prejela številna priznanja, nazadnje junija letos plaketo Državnega sveta za leto 2020, ki ji je v izredno čast. Že šestdeset let je namreč prostovoljka Rdečega križa Slovenije (RKS). Je predsednica njegove Krajevne organizacije (KO) Češnjica, kjer je bila pred tem več kot štirideset let tajnica. »Prostovoljstvo živim in delam. Poleg družine je to moja največja naloga in v veliko veselje mi je, če mi uspe pomagati,« je povedala Tončka ter dodala, da po vseh teh letih dobro pozna domačine in njihove potrebe. Upa, da ji bo zdravje še naprej omogočalo prostovoljno delo, čeprav si želi, da bi jo nekdo zamenjal na mestu predsednice, saj se bliža osemdesetemu letu.

KO Češnjica se je pridružila leta 1960 po opravljenem zdravstvenem tečaju Rdečega križa v Železnikih. Po letu 1963 je opravljala tajniška dela, še danes pa hrani arhiv, ki obsega dokumentacijo vse od leta 1957 dalje. Po smrti dolgoletnega predsednika Filipa Bernika je leta 2005 prevzela vodenje KO Češnjica, ki pokriva kraje vse do Rudna, Dražgoš, Podlonka, Prtovča in Studena, po letu 1990, ko je zamrlo delo KO Železniki, pa tudi območje KO Železniki z okolico in Zali Log. »Imam okoli 15 sodelavk, pokrivamo celotno področje in spremljamo potrebe občanov. Sodelujemo z občino in njeno socialno službo, pomaga nam podmladek Osnovne šole Železniki. Strokovno pomoč nam nudi Območno združenje Rdečega križa Škofja Loka. Pomaga pri razdelitvi prehrambnih paketov, mesečno je na našem območju od deset do dvanajst prejemnikov, saj v občini nimamo ustreznih prostorov. S pobrano članarino pa pomagamo pri plačilu položnic.« Kot pravi Tončka, se trudijo prepoznati stiske posameznikov, ki svoje težave skrivajo, hkrati pa so pozorni, da ne pride do izkoriščanja humanitarne pomoči in da gre v prave roke.

Upa, da se koronarazmere ne bodo drastično poslabšale in da bodo spet lahko obiskovali ostarele in bolne. Vsako leto poskrbijo, da se občani, stari več kot 75 let, decembra razveselijo voščilnice. Tončka ročno napiše naslove na okoli 350 ovojnic. Gre za majhno pozornost, ki marsikomu zelo polepša praznike. »Mnogi mi povedo, da je bila to edina voščilnica, ki so jo prejeli,« nam je zaupala. Posebno pozornost posveča tudi organizaciji krvodajalskih akcij v Železnikih, ki so po številu krvodajalcev zelo uspešne. Tega ne bi bilo brez razumevanja podjetij, je poudarila Tončka, ki je bila tudi sama krvodajalka, kri je darovala tridesetkrat. RKS ji je med drugim podelil priznanji za zasluge pri krvodajalstvu in za dolgoletno plemenito delo pri razvoju krvodajalstva na Slovenskem.

Tončka je tudi prejemnica najvišjega priznanja RKS – plakete, ki jo je prejela za uspešno usklajevanje delovanja kriznega centra po katastrofalnih poplavah leta 2007 in skrb za pravično razdelitev prispele materialne pomoči. V svoji zbirki ima še bronasti in srebrni znak RKS, posebno priznanje, da s pomočjo humanosti premaguje stiske drugih, pa tudi priznanje za požrtvovalno delo v škofjeloški območni organizaciji RKS, v kateri je bila vrsto let v upravnem odboru, sedaj pa je predsednica nadzornega odbora. Pred leti je prejela tudi občinsko priznanje za življenjsko delo prostovoljcev.

Država bi po mnenju Tončke morala narediti več za ljudi v stiski. »Ob centrih za socialno delo in drugih državnih službah je preveč odgovornosti na prostovoljcih. Ko je treba takoj ukrepati, smo prostovoljci Rdečega križa, karitas, gasilci, Civilna zaščita … prvi na tapeti. Te stvari bi morale biti urejene drugače,« je opozorila.

Moti jo tudi, da Rdeči križ nekateri dojemajo kot 'rdečo' organizacijo. Ustanovljena je bila že leta 1863. »Na terenu delamo prostovoljno ne glede na narodnost, vero, prepričanje. Vsi smo bratje,« je poudarila.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Radovljica / četrtek, 7. julij 2016 / 22:48

Praznovali Kovaški šmaren

Minuli konec tedna je v Kropi potekal dvajseti Kovaški šmaren, v okviru katerega so se odvijali različni kulturni, športni in družabni dogodki ter prikazi nekdanjega dela in življenja v kovaški Kropi....

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / ponedeljek, 26. maj 2008 / 07:00

Maja 1968, 1988 in 2008

Maj je tako v naravi kot v človeški družbi mesec mladosti. Čas, ko zori mlado in novo in zahteva svoj prostor pod soncem. V minulem stoletju je bil verjetno najbolj izrazit maj 1968, ko so mladi po vs...

Gorenjska / ponedeljek, 26. maj 2008 / 07:00

Radovljica mojega otroštva

Besedo "radovljica" sem slišal prvikrat, ko mi je bilo tri leta in pol ali pa mogoče celo štiri in pol.

Gorenjska / ponedeljek, 26. maj 2008 / 07:00

Svet priteka v Cymru in Anglijo

Združenega kraljestva nisem načrtoval obiskati še lep čas: drži se ga sloves drage države in kulturno gledano ni preveč razburljiva, saj preko popularnih medijev ves čas prevzemamo njihov način življe...

Gorenjska / ponedeljek, 26. maj 2008 / 07:00

Cene stanovanj so se umirile ali celo padajo

V nepremičninskih agencijah opažajo, da se je promet s stanovanji, manj pa z zemljišči in stanovanjskimi hišami, skoraj popolnoma umiril. V zadnjih mesecih po stanovanjih povpraševanja ni, zato cene s...

Gorenjska / ponedeljek, 26. maj 2008 / 07:00

Mladi presedijo tudi po deset ur na dan

Nezdrava prehrana in premalo gibanja povzročata vse več nenalezljivih kroničnih bolezni, kot so sladkorna bolezen, povišan krvni tlak in maščobe, kot rizični dejavniki za nastanek bolezni srca in ožil...