Svoboda razmišljanja

Andraž Maier, študent tretjega letnika matematike, je eden od šestih udeležencev letošnje matematične olimpijade, na kateri se je ekipa Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani odlično odrezala – bili so devetnajsti med več kot sto univerzami, Andraž pa si je v konkurenci skoraj šeststo tekmovalcev priračunal drugo nagrado.

»Rad rešujem matematične naloge. Treniram, tako kot sem treniral atletiko, tako kot kdo drugi trenira plavanje. In če so treningi uspešni, greš na na tekmovanje, tudi na olimpijado,« je že kot gimnazijec, potem ko se je z matematične olimpijade v Hongkongu vrnil s priznanjem, Andraž Maier iz Ljubnega enostavno pojasnil v resnici zelo zapleteno pot do vrhunskih rezultatov v matematiki, kraljici znanosti. In dodal, da so enostavne rešitve zapletenih nalog tisto, kar mu je pri matematiki najbolj všeč. »Trenutki, ko se na oko težka zapletena naloga reši v dveh vrsticah. Elegantno, samo videti je treba ...«

Pet let kasneje ni dosti drugače. Andraž je študent tretjega letnika Fakultete za matematiko in fiziko na ljubljanski univerzi, v začetku avgusta pa je bil del univerzitetne ekipe, ki se je udeležila matematične študentske olimpijade, mednarodnega tekmovanja študentov matematike, na katerem sodelujejo univerze z vsega sveta, največ je evropskih, pa tudi študentje posamezno. Ljubljanska fakulteta za matematiko in fiziko se ga udeležuje že 25 let, letos najuspešneje doslej. Ekipa šestih študentov, v kateri je bil tudi Andraž Maier, je namreč med 112 univerzami zasedla 19. mesto, Andraž pa si je v konkurenci skoraj šeststo tekmovalcev priračunal drugo nagrado.

Tokrat, pravi, v nasprotju s tekmovanjem pred petimi leti ni bilo organiziranih posebnih priprav na tekmovanje. »Pravzaprav nikoli nisem resno razmišljal o tem, da bi šel tudi na študentsko matematično olimpijado ... Predvsem zato, ker se na univerzitetnem nivoju posvečamo študiju in ni časa za dodatne priprave na tekmovanja. Po drugi strani pa je bilo že v preteklosti slišati, da so naloge na tem tekmovanju tako težke, da so za večino tekmovalcev tako rekoč nerešljive. Mentorju, ki me je povabil k sodelovanju, sem zato odgovoril, da z veseljem odstopim mesto komu drugemu. A ker se je letos pisalo doma, v Ljubljani, in je bilo zato prostih nekaj več mest, sem na koncu vseeno šel, brez posebnih priprav,« je še pojasnil.

Tekmovanje je bilo razdeljeno na dva dni, obakrat so v reševanje dobili po štiri naloge. »Že prvi dan sem kar malce presenečeno ugotovil, da prva naloga ni bila tako zelo težka, enako je bilo drugi dan tekmovanja. Tudi druge naloge sem delno rešil ... In ne, v resnici si nikoli nisem mislil, da bi lahko prišel tako daleč, kot sem. Tako zdaj lahko rečem, da sem zelo zadovoljen s tem, kar sem dosegel.«

Čeprav študentje, kakršen je Andraž, običajno hitro dobijo ponudbe za nadaljevanje študija v tujini, in tudi po tokratni olimpijadi so jih – le nekaj ur po razglasitvi rezultatov, Andraž pravi, da za zdaj ostaja v Ljubljani. »Pred mano je še magisterij, ponudbe so bile za doktorat, ljubljanska fakulteta je zelo kakovostna, pa še blizu je,« utemeljuje svojo odločitev.

Zdaj ga čakajo še dva izpita in diploma, nato, računa, magisterij in doktorat, potem pa bi se rad posvetil akademskemu delu. Na vprašanje, zakaj se je odločil, da bo profesionalno življenje posvetil prav matematiki, pa pravi: »Matematika se pravzaprav zdi kot neke vrste umetnost. Dopušča mi izjemno svobodo v razmišljanju, a ima za razliko od modernih umetnosti, ki mi niso preveč blizu, določena pravila, ki se jih je treba držati in ki predstavljajo ogrodje, na katero se opiram pri razmišljanju.«

In še odgovor za tiste, ki se sprašujejo, zakaj le bi se nekdo sploh ukvarjal z nečim tako abstraktnim, kot je matematika: »Matematika na akademskem nivoju – in to je tisto, s čimer se želim ukvarjati v življenju – je pogosto takrat, ko nastaja, res sama sebi namen. Njena uporabnost se morda pokaže šele čet sto let ali več. Matematična dognanja, ki so objavljena, pa so nato osnova za uporabo na drugih področjih znanosti; pogosto najprej v fiziki, od tam se širijo naprej na področja, ki jim že lahko rečemo tudi 'uporabna'.«