Požar in Kocbekov dom na Korošici

Besedilo: Peter Colnar
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 23. avgust 2021 / 22:05

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (316)

Če človek po pomoti nehote namesto vode segreva petrolej, mora priti do hudih posledic. Dne 20. oktobra 2017 je zaradi tega do temeljev pogorel Kocbekov dom na Korošici na višini 1808 metrov ob južnem vznožju Ojstrice. Požar naj bi bil posledica zmote 41-letne na hrvaškem živeče Poljakinje, ki se je usodnega večera z dvema otrokoma zatekla v zimsko sobo Kocbekovega doma. Dom je bil sicer zaradi zimskega režima delovanja takrat že zaprt. V zimski sobi je, po pojasnilu policije, želela skuhati čaj, vendar je namesto vode začela greti petrolej. Izbruhnil je ogenj, ki se je iz zimske sobe razširil na celotno stavbo in popolnoma uničil Kocbekov dom. Otroka in gospa so k sreči preživeli.

Prvo kočo je ob južnem vznožju Ojstrice nad prostrano zeleno kotlino Korošice že leta 1876 postavilo Nemško-avstrijsko planinsko društvo. Leta 1881 je pogorela, naslednje leto so zgradili novo. Po prvi svetovni vojni je nemško kočo prevzela savinjska podružnica Slovenskega planinskega društva, ki je kočo na Molički planini predala Ferijalni zvezi. Leta 1929 so kočo nadzidali in obnovili. Ob odprtju 17. avgusta 1930 so kočo poimenovali Kocbekov dom, in sicer v spomin na prvega načelnika savinjske podružnice SPD. Bil je človek, ki je imel velike zasluge za razvoj planinstva v Savinjski dolini. Pozneje so dom prezidali in povečali, preurejenega pa odprli 15. septembra 1935.

Med okupacijo je kočo zasegla nemška planinska organizacija. Po vojni so jo prevzeli celjski planinci in jo že leta 1945 odprli. PD Celje je dom večkrat popravljalo, večjo adaptacijo pa so opravili v letih 1969–1973. Odprtje je bilo 16. septembra 1973. Leta 1990 so začeli dom postopoma posodabljati. Leta 1993 so vključili mobitel. Ko je oktobra leta 2017 koča pogorela, se je društvo takoj lotilo postavitve nove, sodobne planinske koče.

V novem domu je v gostinskem prostoru osemdeset sedežev in točilni pult. V štirih sobah je 32 postelj, v dveh večjih pa še 69 skupnih ležišč. Zimska soba ima deset ležišč. V gostinskem prostoru je kmečka peč. Za elektriko skrbi fotovoltaični sistem, povečan leta 2001 s pomočjo sredstev programa Phare, pomožno se uporablja še agregat.

Izpred doma je lep razgled na vrhove, planote in zeleno pokrajino Kamniških in Savinjskih Alp. Na vzhodu je obširna Dleskovška planota z najvišjimi vrhovi Veliki vrh, Tolsti vrh, Dleskovec in Črni vrh; na jugu sta v bližini Koroški vrh in Lučki Dedec. Med njima je Prag (1910 m n. m.), na zahodu pa se nad Petkovimi njivami dviga skalni svet Lučke Babe (2244 m), za Petkovimi njivami pa vidimo greben Zeleniških špic in južna pobočja Planjave. Na severni strani doma so južna pobočja Ojstrice.

Zanimivi Gorenjci tedna in dogodki iz dežele Kranjske:

V Kamni Gorici se je 16. 8. 1880 rodil slovenski politik Lovro Pogačnik. V Narodni vladi leta 1918 je vodil oddelek za narodno obrambo.

V Kranju se je 19. 8. 1862 rodil pravnik Franc Geiger. Pravo je študiral na Dunaju. Leta 1887 je dobil službo koncipienta pri finančnem ravnateljstvu v Trstu, leta 1888 pa v Ljubljani. Leta 1889 je delal na mestu davčnega referenta v Radovljici.

V vasi Sv. Tomaž v Selški dolini se je 18. 8. 1819 rodil Jernej Pintar. Bil je znamenit sadjar. Po Selški dolini so ga prištevali med »štiri sadjarske evangeliste na Gorenjskem«.

Na Visokem pri Kranju se je 19. 8. 1872 rodil urar Janez Eržen. Bil je urar v Cerkljah in prvi načelnik čebelarske podružnice v Cerkljah, ki jo je vodil 18 let.

Dne 20. avgusta 1795 so postavili Vodnikov dom na Velem polju (1817 m n. m.) v spomin na 100. obletnico vzpona slovenskega pesnika Valentina Vodnika na Mali Triglav.