Prenova v smeri sobivanja

V zaključni magistrski nalogi na fakulteti za arhitekturo je Nejc Skvarča izdelal idejno zasnovo prenove Hiše klekljanih čipk A. Primožič 1888 v Žireh. Žirovcem je omenjeno prenovo pred časom predstavil v okviru tamkajšnje muzejske noči.

Žiri – Za zaključno magistrsko nalogo si je Nejc Skvarča izbral prenovo Hiše klekljanih čipk v Žireh, ki stoji na obrobju starega dela Žirov. Hišo so zgradili leta 1913 v secesijskem slogu in po Skvarčevih besedah še danes predstavlja pravi arhitekturni dragulj v Žireh, zato je njena obnova oziroma ohranitev po njegovem prepričanju velikega kulturnega pomena. V okviru prenove je v stavbi predvidel mešano rabo prostorov, v katerih prevladujejo stanovanja in prenočišča za turiste. »Gre za tako imenovan sistem sobivanja, ki je že dobro ukoreninjen v skandinavskih deželah, Veliki Britaniji in Združenih državah Amerike, pri nas pa še ni tako znan – v naši kulturi so pogostejši ali programi izključno stalnega stanovanjskega bivanja ali programi začasnega turističnega prenočevanja,« je ob tem poudaril Skvarča.

Kot je priznal, se je v kulturno dediščino »zaljubil« v času študija na fakulteti za arhitekturo, zato je za magistrsko nalogo izbral projekt Hiše klekljanih čipk, ki je sovpadel z njegovo selitvijo v Žiri. Odločil se je posvetiti žirovski kulturni dediščini, saj meni, da se v Žireh temu namenja premalo pozornosti. Kot je spomnil, je prvi lastnik Hiše klekljanih čipk Anton Primožič leta 1888 ustanovil klekljarsko šolo in podjetje, ki je danes najstarejše družinsko podjetje, ki nadaljuje oziroma vzdržuje tradicijo klekljanih čipk na Slovenskem. Leta 1913 je Primožič zgradil hišo v Žireh, ki je v vseh letih doslej doživela precej sprememb, največ v medvojnem času, ko je bila stavba nacionalizirana. »Kljub vsem posegom pa ni bilo narejene velike škode, v celoti so se ohranile tudi čudovite secesijske fasade,« je pojasnil Skvarča, ki obžaluje, da se niso ohranili originalni načrti objekta. Zato se je pri pripravi magistrske naloge moral opreti predvsem na lastne meritve in posnetke objekta, s podatki in informacijami so mu pomagali tudi lastniki hiše. Objekt danes sodi pod dva varstvena režima, stavbnega in naselbinskega, kar je upošteval tudi pri pripravi načrta prenove.

Hiša je sicer ostala v uporabi vse do danes. »Lastniki si po najboljših močeh prizadevajo za njeno ohranitev, kljub temu pa jo je načel zob časa,« je poudaril Skvarča in dodal, da so v notranjosti stanovanjske dele posodobili, ostali deli stavbe pa ponujajo še veliko možnosti, saj kljub velikosti stavba ostaja neizkoriščena. Glede na to, da si v Žireh želijo tudi razvoja turizma, a primanjkuje prenočišč, si je zato v objektu poleg obstoječega programa zamislil tudi prenočišča za turiste. »V prvih dveh nadstropjih bi tudi v prihodnje ohranili stanovanja, v pritličju pa bi bili med drugim galerija in recepcija.« Največje spremembe je predvidel na podstrešju, ki je ta čas neizkoriščeno, kamor bi umestil prenočišča in tako ustvaril sobivanje različnih programov pod eno streho. Na mestu sedanje garaže, ki bi jo porušili, pa bi zgradili moderen paviljonski objekt za kavarno oziroma zajtrkovalnico za goste prenočišč. »Tako ne gre več le za prenovo hiše, ampak projekt dobi sociološki pomen, ki ponuja razmislek o možnostih drugačnega življenja,« je svojo predstavitev sklenil Nejc Skvarča.