Letos, ko bo gob najverjetneje bistveno manj, je še toliko bolj pomembno, da nabiramo le tiste, ki jih res dobro poznamo. Levo mušnica, desno jurček. / Foto: Tina Dokl

Nenavadna gobarska sezona

Gobarjem se letos ne obeta dobra bera. Po besedah Bojana Arzenška iz Gobarskega društva Kranj bo v letošnji sezoni najverjetneje kar devetdeset odstotkov manj gob kot pretekla leta.

Kranj – Letošnja osiromašena sezona gob je posledica zlasti hladnejše pomladi, ki je trajala vse do maja. »Na Pokljuki kot bolj znani gobarski destinaciji je bil še maja sneg, običajno ga že aprila ni več. Zemlja se je zelo počasi toplila, kar vpliva na upočasnjeno in slabšo rast gob,« je povedal Arzenšek. Gobarska sezona se začne sredi avgusta in traja vse do konca septembra, a letos se bodo prve gobe pojavile z večtedensko zamudo. »Zelo nenavadna gobarska sezona je, posebno na Gorenjskem je stanje slabo. Lokalno je bilo sicer zaznati nekaj gob, med njimi je bilo jurčkov do sedaj le za vzorec. Količine so zanemarljive, in kot kaže, bo letos gob devetdeset odstotkov manj,« je dodal.

Na rast gob pozitivno vpliva deževje, ki smo ga bili sicer deležni v začetku avgusta, a kljub temu Arzenšek poudarja, da množičnih rastišč ni pričakovati. »Jurček potrebuje vsaj tri do štiri tedne po prvem obilnejšem deževju, da pride na plano. Morda jih nekaj več lahko pričakujemo v tem tednu, zlasti na višje ležečih predelih z nadmorsko višino tisoč dvesto metrov, a težko je z gotovostjo trditi, da jih boste našli,« je pojasnil sogovornik.

Določene vrste, ki se pojavijo hitreje po dežju, kot so strniščnice in tintnice, je bilo že moč zaslediti, tudi lisičke so se že pojavile, a so po besedah Arzenška izredno drobne, poleg tega tudi te zamujajo, saj je zanje značilno, da jih je moč najti že v začetku julija. »Lahko se zgodi, da bodo spremembe, ki se dogajajo v naravi, povzročile porast drugih, manj znanih vrst gob. Upad jurčka je med drugim povezan tudi s podlubniki, ki škodujejo smreki. Jurček in smrekov gozd sta namreč neločljivo povezana, in če bo smreke manj, tudi jurčkov ne bo več v izobilju,« je poudaril.

Ker bo letos gob drastično manj, je še toliko bolj pomembno, da smo pri njihovem nabiranju previdni. »Nabirajmo lokalno in zgolj tiste gobe, ki jih res dobro poznamo. Svetujem, da se ponje odpravite maksimalno dvakrat na teden, pri tem je treba upoštevati zakonsko predpisano količino, in sicer dva kilograma dnevno na osebo. Sicer pa je smiselno, da jih naberete le toliko, kot jih nameravate porabiti. Gobe, ki jih ne poznate, pustite v gozdu, saj te predstavljajo tudi okras naravi. Poleg tega se boste izognili morebitni zastrupitvi, če boste naleteli na gobo, ki je strupena,« je sklenil Arzenšek.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Šport / sreda, 2. junij 2010 / 07:00

Rokava Koper in Triglav razred zase

Kranj – Drugi del državnega prvenstva se je prevesil v drugi del. V soboto je bil odigran četrti krog, do konca ligaškega dela torej ostajata le še dva. Rokava Koper, ki brani na...

Objavljeno na isti dan


Splošno / torek, 15. maj 2007 / 07:00

Spremembe pri izvajanju dimnikarske službe

Popravek oziroma odgovor na članek pod gornjim naslovom

Nasveti / torek, 15. maj 2007 / 07:00

Glasnih voda polna dolina

Dolina Mostnice s Planino Voje - Ledeniška dolina se zajeda skoraj v nedrje slovenskega očaka. S severa jo razkošno opazuje Tosc, z vzhoda Pokljuka, z zahoda Fužinske planine, na jugu pa se odpira pro...

Nasveti / torek, 15. maj 2007 / 07:00

Trgajmo bezgovo cvetje

Modro je, da si bogatimo svojo domačo zeliščno lekarno takrat, ko je čas za to. In zdaj je čas za cvetje črnega bezga (Sambucus nigra). Le pridno ga trgajmo, a s tem početjem ne pretiravajmo. Alergije...

Nasveti / torek, 15. maj 2007 / 07:00

Peteršilj

Peteršilj je eden najizrazitejših naravnih tonikov, se pravi poživil, z njim so včasih hranili celo dirkalne konje, da bi bili hitrejši. Peteršilj je doma iz vzhodnega Sredozemlja, spoštovali pa so...

Nasveti / torek, 15. maj 2007 / 07:00

Šmarnice

Kdo ne pozna dehtečega vonja šmarnic. Te majske dni so jih polni travniki ob robovih gozdov. Tako v nižinah kot tudi višje v gorah. Po vrtovih so letos zacvetele že nekoliko prej. Šmarnica ni kot d...