Nenavadna gobarska sezona

Gobarjem se letos ne obeta dobra bera. Po besedah Bojana Arzenška iz Gobarskega društva Kranj bo v letošnji sezoni najverjetneje kar devetdeset odstotkov manj gob kot pretekla leta.

Kranj – Letošnja osiromašena sezona gob je posledica zlasti hladnejše pomladi, ki je trajala vse do maja. »Na Pokljuki kot bolj znani gobarski destinaciji je bil še maja sneg, običajno ga že aprila ni več. Zemlja se je zelo počasi toplila, kar vpliva na upočasnjeno in slabšo rast gob,« je povedal Arzenšek. Gobarska sezona se začne sredi avgusta in traja vse do konca septembra, a letos se bodo prve gobe pojavile z večtedensko zamudo. »Zelo nenavadna gobarska sezona je, posebno na Gorenjskem je stanje slabo. Lokalno je bilo sicer zaznati nekaj gob, med njimi je bilo jurčkov do sedaj le za vzorec. Količine so zanemarljive, in kot kaže, bo letos gob devetdeset odstotkov manj,« je dodal.

Na rast gob pozitivno vpliva deževje, ki smo ga bili sicer deležni v začetku avgusta, a kljub temu Arzenšek poudarja, da množičnih rastišč ni pričakovati. »Jurček potrebuje vsaj tri do štiri tedne po prvem obilnejšem deževju, da pride na plano. Morda jih nekaj več lahko pričakujemo v tem tednu, zlasti na višje ležečih predelih z nadmorsko višino tisoč dvesto metrov, a težko je z gotovostjo trditi, da jih boste našli,« je pojasnil sogovornik.

Določene vrste, ki se pojavijo hitreje po dežju, kot so strniščnice in tintnice, je bilo že moč zaslediti, tudi lisičke so se že pojavile, a so po besedah Arzenška izredno drobne, poleg tega tudi te zamujajo, saj je zanje značilno, da jih je moč najti že v začetku julija. »Lahko se zgodi, da bodo spremembe, ki se dogajajo v naravi, povzročile porast drugih, manj znanih vrst gob. Upad jurčka je med drugim povezan tudi s podlubniki, ki škodujejo smreki. Jurček in smrekov gozd sta namreč neločljivo povezana, in če bo smreke manj, tudi jurčkov ne bo več v izobilju,« je poudaril.

Ker bo letos gob drastično manj, je še toliko bolj pomembno, da smo pri njihovem nabiranju previdni. »Nabirajmo lokalno in zgolj tiste gobe, ki jih res dobro poznamo. Svetujem, da se ponje odpravite maksimalno dvakrat na teden, pri tem je treba upoštevati zakonsko predpisano količino, in sicer dva kilograma dnevno na osebo. Sicer pa je smiselno, da jih naberete le toliko, kot jih nameravate porabiti. Gobe, ki jih ne poznate, pustite v gozdu, saj te predstavljajo tudi okras naravi. Poleg tega se boste izognili morebitni zastrupitvi, če boste naleteli na gobo, ki je strupena,« je sklenil Arzenšek.