Visoke cene kmetijskih zemljišč zavirajo razvoj kmetij

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / sreda, 18. avgust 2021 / 15:43

Na Gorenjskem je lani srednja cena kmetijskih zemljišč znašala 5,30 evra za kvadratni meter, v Kranju z okolico celo šest evrov. Visoke cene zemljišč, ki so med najvišjimi v državi, zavirajo povečevanje in razvoj gorenjskih kmetij, ki se ob takšnih cenah raje odločajo za najem zemljišč.

Kranj – Promet z nepremičninami je bil lani zaradi ukrepov za zajezitev novega koronavirusa manjši kot leto prej, to velja tudi za promet s kmetijskimi in gozdnimi zemljišči, ki je bil lani za 12 odstotkov manjši kot predlani. Največ kupoprodaj kmetijskih zemljišč (1600) je bilo na Dolenjskem in v Beli krajini in najmanj na alpskem območju, to je na območju Julijskih in Savinjskih Alp ter Karavank (manj kot 150), največ zemljišč (950 hektarjev) je bilo prodanih na štajerskem območju in najmanj (50 hektarjev) na Primorskem. Na Gorenjskem, kjer fond kmetijskih zemljišč obsega 29.352 hektarjev, je bilo v 314 kupčijah prodanih 166 hektarjev zemljišč, na alpskem območju, ki obsega 29.813 hektarjev zemljišč, pa v 147 poslih skupno 180 hektarjev.

Kakšne so bile cene zemljišč? Po podatkih geodetske uprave, ki je iz izračuna izločila četrtino najvišjih in četrtino najnižjih cen, je lani srednja cena kmetijskega zemljišča brez trajnih nasadov na ravni države znašala 1,45 evra za kvadratni meter, sicer pa je bila odvisna od različnih naravnih in demografskih dejavnikov (mikroklime, konfiguracije terena, kakovosti prsti, stopnje poseljenosti ...) in zato različna glede na tržna in lokalna analitična območja. Že po tradiciji so bile cene najvišje na primorskem območju – okoli 5,30 evra za kvadratni meter, na priobalnem območju celo 6,50 evra. »Razlog za visoko ceno je veliko povpraševanje in pogosti špekulativni nakupi kmetijskih zemljišč za druge namene ter na splošno visoke cene vseh nepremičnin na priobalnem področju,« pojasnjujejo v geodetski upravi in poudarjajo, da po ravni cen poleg Primorske izstopa še Gorenjska, kjer so se cene lani gibale od 4 do 6,43 evra, srednja cena je bila 5,27 evra za kvadratni meter. Tudi na gorenjskem območju so bile razlike – v Kranju z okolico je bila cena ena od 4,38 do 7 evrov (srednja 6 evrov) in v Škofjeloškem hribovju od 1,92 do 4,50 evra (srednja 2,59 evra). Primorski in Gorenjski je po ravni cen sledilo alpsko območje, kjer so bile cene kmetijskih zemljišč že občutno nižje (2,80 evra), a še vedno visoko nad slovenskim povprečjem. Čeprav je na tem območju malo pravih kmetijskih zemljišč, je razlog za visoke cene vsaj deloma enak kot v Primorju – pogosto se zemljišča kupujejo za druge namene. Nad slovenskim povprečjem so bile tudi cene kmetijskih zemljišč na Koroškem, na Krasu, v Vipavski dolini, v Goriških brdih, na osrednjeslovenskem in štajerskem območju, najnižje pa so bile cene na Notranjskem, Prekmurju in v Beli krajini. V gričevnatem delu Prekmurja je bila srednja cena 0,98 evra, na Notranjskem 0,99 evra, v Beli krajini en evro, v Halozah 1,07 evra, v vzhodnem Posavskem hribovju z Bizeljskim 1,03 evra, na krško-brežiškem območju 1,10 evra – in tako dalje.

Kakšno je bilo gibanje cen kmetijskih zemljišč v obdobju 2015–2020? Na ravni države so cene v tem obdobju porasle za četrtino, najbolj prav lani, sicer pa so med vsemi območji najbolj porasle v Prekmurju in na Koroškem – za 17 odstotkov, na Gorenjskem so za pet odstotkov in na alpskem območju za sedem odstotkov.