Lani manjši promet in višje cene nepremičnin

V letu 2020, ki ga je v vseh pogledih zaznamovala epidemija novega koronavirusa, je bil obseg trgovanja na nepremičninskem trgu manjši kot pred epidemijo, cene nepremičnin pa so še naprej rasle, ugotavlja geodetska uprava v nedavno objavljenem poročilu o slovenskem trgu nepremičnin.

Kranj – Geodetska uprava je lani v državi evidentirala okoli 31.800 kupoprodajnih pogodb za nepremičnine, katerih skupna vrednost je znašala okoli 2,2 milijarde evrov. V primerjavi z letom prej je bilo število sklenjenih pogodb manjše za 13 odstotkov, njihova skupna vrednost pa za 21 odstotkov. Število pogodb in njihova skupna vrednost sta bila najmanjša po letu 2015, ko je prišlo do obrata cen na nepremičninskem trgu.

Večji promet z zazidljivimi zemljišči

Promet s stanovanjskimi nepremičninami, to je s stanovanji v večstanovanjskih stavbah in s stanovanjskimi hišami, je bil v primerjavi z 'normalnim' letom 2019 manjši za 17 odstotkov, promet s poslovnimi nepremičninami – s pisarnami in lokali – pa kar za trideset odstotkov. Skupno število kupoprodaj kmetijskih in gozdnih zemljišč je upadlo za 12 odstotkov, nasprotno temu pa se je promet z zazidljivimi zemljišči v primerjavi z letom prej celo povečal za štiri odstotke. »To je predvsem posledica vse večjega povpraševanja po zemljiščih za gradnjo družinskih hiš, ki se, tako kot povpraševanje po stanovanjskih hišah, zaradi visokih cen stanovanj v večjih mestih vse bolj seli na obrobje oziroma v okolico mest,« ugotavljajo v geodetski upravi in poudarjajo, da epidemija lani ni imela večjega vpliva na povpraševanje in ponudbo stanovanjskih nepremičnin in zemljišč za stanovanjsko gradnjo. Povpraševanje je bilo veliko, ponudba pa z novogradnjami še vedno zaostaja za povpraševanjem. To še posebej velja za urbana središča in turistično zanimiva območja, kjer povpraševanje precej presega ponudbo, posledica tega je naraščanje cen nepremičnin. »Veliko povpraševanje po stanovanjskih nepremičninah kljub visokim cenam vzdržujejo predvsem zgodovinsko nizke obrestne mere in veliki prihranki prebivalstva. Nizke obrestne mere spodbujajo tako nakupe nepremičnin za lastno uporabo kot naložbene nakupe ter investicije v gradnjo novih stanovanj za tržno prodajo,« ugotavljajo v geodetski upravi.

Velike razlike med cenami nepremičnin

Cene stanovanjskih nepremičnin so bile lani v primerjavi z letom prej višje povsod po državi, vendar so po oceni geodetske uprave zaradi epidemije novega koronavirusa verjetno zrasle manj, kot bi sicer. Na ravni države so bile cene stanovanjskih nepremičnin in zemljišč za njihovo gradnjo v primerjavi z letom prej višje za tri do štiri odstotke, rast cen pa se nadaljuje tudi letos – vsaj podatki za prvo letošnje četrtletje kažejo na to. Na rast cen poleg omejene ponudbe novih stanovanj vpliva tudi občutna dražitev gradbenega materiala, kar je predvsem posledica pandemije, ki je povzročila globalno zviševanje cen transporta in surovin.

Pri cenah stanovanjskih nepremičnin so po Sloveniji velike razlike, ki se sicer od leta 2015 dalje samo še povečujejo. Cene stanovanj v večstanovanjskih stavbah so na primer na območju z najvišjimi cenami več kot trikrat višje kot na območju z najnižjimi cenami, cene stanovanjskih hiš so več kot šestkrat višje, cene zemljišč za gradnjo stanovanjskih stavb pa so višje več kot tridesetkrat. Cene so najvišje v Ljubljani, v gorenjskih in obalnih turističnih krajih (Kranjska Gora, Bled, Portorož, Piran), v okolici Ljubljane (Lavrica, Škofljica, Brezovica, Grosuplje, Domžale, Trzin, Mengeš, Medvode) in v Kranju, na teh območjih so cene nepremičnin v zadnjih petih letih tudi najbolj porasle. Cene stanovanjskih nepremičnin v Kranjski Gori in na Bledu so v zadnjem času že presegle cene v obalnih krajih.

Geodetska uprava v najnovejšem poročilu namesto povprečnih cen stanovanjskih nepremičnin prikazuje srednje cene (mediano) ter razpon cen (interval), pri tem pa pri izračunu ne upošteva četrtine najnižjih in četrtine najvišjih cen; cene pa namesto po regijah in občinah prikazuje po lokalnih analitičnih območjih.