Urejali okolico jezerc

V Naravnem rezervatu glinokopnih bajerjev z okolico na Bobovku, ki ga poleti množično obiskujejo kopalci, so nedavno izvedli prostovoljno akcijo odstranjevanja invazivnih tujerodnih rastlin, in sicer kanadske zlate rozge ter enoletne suholetnice.

Bobovek – Akcijo je Območna enota Kranj Zavoda RS za varstvo narave v sodelovanju z Mestno občino Kranj letos izvedla že tretjič. Tokrat so prvič odstranjevali tudi enoletno suholetnico, ki so ji po besedah Sonje Rozman iz omenjenega zavoda v preteklosti posvečali premalo pozornosti. »Pred štirimi leti je bila na tem območju monokultura kanadske zlate rozge, ki je danes praktično ni več. Pri tem gre velika zasluga lastnikom, ki območje redno kosijo in zanj skrbijo,« je dejala Rozmanova.

Obe tujerodni rastlini izvirata iz Severne Amerike, v Evropo pa so ju pripeljali kot okrasni rastlini. Zlata rozga je sicer medovita rastlina in je priljubljena med čebelarji, a njeni negativni vplivi so veliko večji od koristi, zato je tudi njeno omejevanje nujno. »Obe uničujeta biodiverziteto in zatirata domorodne rastline, kar povzroča spremembo ekosistema,« je pojasnila Rozmanova in dodala: »Težko ju bo popolnoma izkoreniniti, zato je še toliko bolj pomembno, da ju vsako leto odstranjujemo, s čimer ju krčimo in nadzorujemo njun razrast.« Tujerodni rastlini sta večletnici in se razmnožujeta s semeni, zato jih je najbolje odstranjevati pred cvetenjem, pri tem pa je treba izkopati tudi čim več podzemnih delov. »Vsak lahko prispeva k ohranitvi biotske pestrosti s tem, da na sprehodu v naravi izpuli tujerodno rastlino,« je še poudarila.

Akciji se je pridružilo deset prostovoljcev, med njimi tudi kranjski župan Matjaž Rakovec in predstavnik lastnikov. »Tujerodne rastline so vse bolj razširjene, ne le na površinah občine Kranj, kjer so problematični zlasti predeli ob Kokri, temveč tudi širše. Preprečiti moramo škodo, ki jo povzročajo, in poskrbeti, da ne uničijo avtohtonih vrst,« je dejal župan, ob tem pa še pojasnil, da je področje glinokopnih bajerjev na Bobovku vse bolj urejeno. »Usklajujemo projektne načrte z lastniki, s katerimi nameravamo na tem območju vzpostaviti stičišče domačinov in okoliških prebivalcev. Letos smo med drugim postavili informativne table, urejeno je začasno stranišče,« je povedal.

Interes lastnikov je po besedah Metoda Zabreta, predstavnika lastnikov, tudi razvoj komercialnega dela. »Področje želimo razvijati v smeri naravnega parka, kjer bi sobivali kopalna in ribolovna dejavnost. To je za zdaj težje izvedljivo, saj nam Zavod za varstvo narave ne dovoljuje ribolova v Krokodilnici, temveč le v Čukovi jami, kjer so prisotni kopalci, kar je lahko moteče in nevarno tako za kopalce kot ribiče,« je še pojasnil Zabret.