Skrb za izgubljeno čast, nosečnosti

V še enem zapisu te vrste, to je zapoznelih prijav posilstev, ki so se končala z nosečnostjo, je z bolj malo upanja na uspeh leta 1859 Jakob Pavšek prijavil Jožefa Vozlja, da je prejšnje leto posilil njegovo ženo Dorotejo, da je ta zanosila ter konec aprila 1859 rodila deklico. Na zaslišanju je Doroteja povedala, da se je to zgodilo sredi oktobra 1858 zjutraj, pri njej doma.

Vozelj da jo je zagrabil okrog pasu, položil na tla in izvršil dejanje. Ker iz zaslišanja ni bilo jasno, ali mu res ni mogla nuditi odpora, so sodniki v Ljubljani sklenili, da ni šlo za posilstvo, in zadevo vrnili Okrajnemu uradu Litija v morebitno uradno ukrepanje, osnove za pregon posilstva pa ni bilo.

V naslednjem primeru spolnega napada na poročeno žensko pa je bila žena že noseča in vse skupaj se je končalo zelo tragično.

Sredi januarja 1857 je šla Marija Osovnik, kajžarjeva žena, iz Zgornjih Palovč (Kamnik) okrog petih popoldan z enajstletno hčerko Katarino iz Kamnika domov. Na poti sta srečali župana Janeza Vaupotiča iz Palovč in Matija Bernota, ki ji je rekel: »Mica, ti se preveč držiš svojega moža!«

»Koga naj se pa držim, če ne svojega moža?« je bil njen odgovor in s hčerjo sta nadaljevali pot. Moška sta jima sledila v kratki razdalji. V gozdu Pijavšnik pa je Bernot skočil k njej, ji dvignil krilo in jo začel otipavati po spolovilu. Ko se ga je osvobodila, je še nekaj časa počakala, da je šel Bernot naprej. V bližini gozda Čehovin pa se je Bernot ponovno pojavil pred njima, jo zgrabil za život, vrgel po tleh, ji dvignil krilo in se z že odpetimi hlačami spravil nanjo. Ona pa je zagrabila palico na tleh poleg sebe, ga z njo udarila po rokah, hitro vstala in pohitela za hčerjo, ki je že prej stekla stran. Bernot pa jo je še enkrat dohitel, jo najprej udaril, da je padla po tleh, vendar se je takoj pobrala in potem ji je obljubljal dva goldinarja, če ustreže njegovi pohoti. Ko tega ni hotela, jo je ponovno zgrabil in vrgel po tleh, ji dvignil krilo, vendar se ga je ponovno osvobodila, skočila pokonci in zbežala skupaj s hčerjo, ki je stala poleg.

Do takrat zdrava noseča Marija je po tem dogodku zbolela, rodila dva do tri mesece prezgodaj, otrok je umrl takoj, ona pa po treh dneh. O teh dogodkih je že prej povedala možu, ki je po njeni smrti to prijavil oblastem. Tudi hči je potrdila Bernotove poskuse posilstva matere: »Jih je hotel požokati.«

Matija Bernot je bil star 36 let, poročen kajžar in »šuštar«, nekaznovan, sicer pa znan kot nemoralnež. Dejanje je zanikal, priznal je sicer, da je šel takrat v družbi zelo pijanega Vaupotiča po cesti in srečal Marijo. Pričevanje enajstletne hčere ni zadostovalo, ker je bila mladoletna in ni mogla priseči, manjkala je tudi druga priča (pri ugotavljanju dejstev s pričevanjem sta bili namreč potrebni dve priči). Kazensko tožbo so zato ovrgli, vdovca pa za odškodnino napotili na civilno tožbo.