Milček Komelj, Enigma Lojze Gostiša, Slovenska matica, Ljubljana, 2021, 352 strani

Enigma Lojze Gostiša

»Ko je umetnostni zgodovinar dr. Lojze Gostiša za svoje bogate kulturne dosežke v domačih rovtarskih Žireh februarja 2009 prejel občinsko priznanje, sem že v prvem stavku slavnostnega nagovora poudaril, da je odlikovanec v naši kulturni sodobnosti prav posebna, markantna in skrivnostna postava. Ta stavek mu je izrecno zaradi besede 'skrivnostna' tako imponiral, da si je pozneje, ko sem zanj napisal kako priporočilo, predstavitev ali utemeljitev, vselej izrecno zaželel, naj začnem besedilo prav z njim, kot da bi bil rad videti predvsem skrivnost tudi samemu sebi. Ne vem sicer, kako si je to skrivnostnost razlagal. Sam sem imel v mislih predvsem njegovo nekdanje skrivnostno službeno sodelovanje z najvišjimi komunističnimi oblastniki in njihovimi nasledniki, ki mu je omogočalo posebno odločujoč ali vpliven položaj, o katerem mi ni nikoli določno govoril in v predstavitvah njegovega življenja o njem nisem vedel napisati ničesar; a se ga je prav ta sprva povzdignjen in sčasoma vse bolj kočljivi 'sloves' držal kot zlovešča senca. Gotovo je namreč, da so mu njegovo kulturno dejavnost odločilno omogočale uresničevati tesne zveze z najvplivnejšimi političnimi in z njimi povezanimi gospodarskimi veljaki, ki jim je v Jugoslaviji zvesto služil, a jih je bil sposoben pridobiti ali celo navdušiti za svoje projekte, ko so očitno ohranjali vso odločevalsko moč tudi še v časih po slovenski državni osamosvojitvi. Vselej oprt nanje se je kot zavzet in zanesljiv pobudnik in organizator kulturnih podvigov, kot pristen ljubitelj umetnosti in kot velik estet docela posvetil le delu, dragocenemu za slovensko kulturo in pomembnemu za vse čase, ne glede na družbeni režim; prav to delo pa je postalo odrešilno za njegovo lastno in najintimnejše ustvarjalno veselje, ki mu je vneto stregel vse življenje.« (str. 11–12)

Enigmatičnega Lojzeta Gostišo sem tudi sam dobro poznal. Dobro? Ko sem na dušek prebral to dragoceno knjigo akademika Milčka Komelja, se mi je razkrila še marsikatera od njegovih skrivnosti. Enigma pa ostaja. Po eni strani je očitna njegova popolna predanost slovenski likovni umetnosti, ki jo je presojal le po najvišjih estetskih merilih. Po drugi pa ostaja z debelo zaveso zakrita enigmatičnost njegovih vezi z nekdanjim režimom. O rojaku in prijatelju Lojzetu sem tudi sam ali skupaj z njim nekaj malega napisal, intervjuja o sebi mi pa ni hotel dati. Vedno je bil pripravljen govoriti o svojem delu, komaj kaj pa o svojem zasebnem življenju. To ostaja skrivnostno.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Nasveti / četrtek, 28. julij 2016 / 11:42

Šola vedeževanja iz ciganskih kart

Nadaljujemo s kombinacijami treh kart, saj na ta način hitro pridemo do odgovora. Spraševalec ali mi sami, če gledamo karte sebi, izberemo poljubne tri karte in si jih razložimo. Najprej vsako pose...

Objavljeno na isti dan


Medvode / nedelja, 1. avgust 2021 / 18:43

Tretji javni poziv

Medvode – LAS Za mesto in vas je objavil tretji rok za prijavo projektnih vlog na tretji Javni poziv za izbor operacij za uresničevanje ciljev Strategije lokalnega razvoja LAS Za mesto in vas. Name...

Gospodarstvo / nedelja, 1. avgust 2021 / 18:43

Telekom v prvem polletju z višjim dobičkom

Ljubljana – Telekom Slovenije je ta teden objavil poročilo o poslovanju v prvi polovici tega leta. V tem času je družba ustvarila 319,5 milijona evrov poslovnih prihodkov, kar je dva odstotka manj...

GG Plus / nedelja, 1. avgust 2021 / 18:42

Po glavnih mejnikih rapalske meje

Meja na razvodnici je posebnost med slovenskimi planinskimi vodniki, saj so v njem opisani dostopi do vseh glavnih mejnikov rapalske meje, ki so na ozemlju Slovenije. Avtor Dušan Škodič iz Medvod je p...

Bohinj / nedelja, 1. avgust 2021 / 18:40

Po sto letih dobili spomenik

Na pokopališču v Bohinjski Bistrici so več kot sto let po koncu vojne vendarle postavili spomenik bohinjskim fantom iz Spodnje Bohinjske doline, ki so padli ali umrli v prvi svetovni vojni.

Kronika / nedelja, 1. avgust 2021 / 15:10

Ostanimo odgovorni

Večinoma težko sprejemamo novosti. Tako tudi glede novega prometnega zakonika v pogovorih in na družbenih omrežjih že krožijo šale in zapisi, ki mu večinoma ne govorijo v prid. Morda le ti...