Knjižnica je hudo na tesnem

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Škofja Loka / nedelja, 8. februar 2009 / 06:00

Gradnja nove knjižnice v Škofji Loki se odmika že od devetdesetih let prejšnjega stoletja. Kdaj jo bodo občani naposled dočakali, v pismu občini in medijem sprašuje upokojena knjižničarka Ana Florjančič.

Škofja Loka - Iztočnica za njeno razmišljanje je načrtovana gradnja knjižnice v Radovljici, kjer naj bi denar zanjo zagotovil občinski proračun. Avtorica znova spomni na hudo prostorsko stisko loške knjižnice, v kateri so razmere tako slabe, da bi jo morala delovna in sanitarna inšpekcija kar zapreti. Načrti za novo knjižnico so bili izdelani že pred osamosvojitvijo, nov načrt pa potrjen leta 2002, opravljen je bil celo prenos lastništva stavbe v vojašnici, zgodilo pa se še vedno ni nič. Kdo nasprotuje gradnji knjižnice, sprašuje avtorica pisma, zakaj se ta v vsakem obdobju županovega mandata pomakne v peto leto, kako si lahko občina Radovljica privošči naložbo v knjižnico zgolj iz proračuna, Škofja Loka pa ne, dvomi pa tudi o uspehu javno-zasebnega partnerstva.

Tudi sedanja direktorica knjižnice Marija Lebar pritrjuje, da je prostorska stiska velika, razvoj pa onemogočen. Knjižnica z okoli 122 tisoč enotami vsako leto dobi štiri tisoč novih knjig, kar pomeni veliko metrov polic, ki jih nimajo kam postaviti. Knjižne novosti gredo na police, starejše knjige pa se umikajo v skladišče, kjer so bralcem manj dostopne. Kot pravi Lebarjeva, se letos kaže možnost, da bo občina za knjižnico našla zasebnega partnerja, ki bo vložil v nujno potrebno kulturno ustanovo.

Kaj pa lahko obljubijo na občini? Projekti za knjižnico so bili izdelani že pred letom 2006, ko je ministrstvo za obrambo preneslo del nekdanje vojašnice na ministrstvo za kulturo, to pa na Knjižnico Ivana Tavčarja v Škofji Loki. Vmes so se spremenili standardi, nujna je bila revizija projektov gradnje, pravijo na občini. Lani je bil narejen nov investicijski projekt, po katerem naj bi se gradnja knjižnice začela letos, večina gradbenih del bi bila opravljena prihodnje leto, skupen strošek naložbe pa znaša 5,2 milijona evrov. »Ker je investicija stroškovno zelo visoka, je najbolj realna možnost za izvedbo le v javno-zasebnem partnerstvu. Občina pridobi zasebnega partnerja, ki bi objekt zgradil z lastnimi sredstvi, s to obliko financiranja občina svojega proračuna ne obremeni neposredno, ampak to kapitalsko zahtevno investicijo postopoma odplačuje izbranemu investitorju, predvidena doba odplačila je 15 let. V takšnem primeru je občinski (oz. knjižničarski) delež stvarni vložek: stavbno zemljišče, stavba in komunalna oprema objekta, zasebni partner pa je dolžan izvesti celotno investicijo.« Na občini še dodajajo, da je v trenutni ekonomski situaciji za javno-zasebno partnerstvo težko pridobiti zasebnega investitorja, ki bi vložil v neprofitno dejavnost. Pri tem je treba v ceno investicije dodatno všteti še stroške višjih obresti pri plačevanju najemnine investitorju. Če bo vse teklo normalno, pravijo, bodo letos izpeljali razpis za pridobitev investitorja, začeli gradnjo in jo predvidoma končali v dveh letih.