Izbrana Plečnikova dela na Unescovem seznamu

Plečniku priznali izjemno univerzalno vrednost

Od 28. julija so na Unescovem seznamu svetovne kulturne in naravne dediščine vpisana tudi izbrana Plečnikova dela v Ljubljani, s čimer se je tudi uradno zaključila nominacija z naslovom Dela Jožeta Plečnika v Ljubljani – urbano oblikovanje po meri človeka. Nominacijo je pod vodstvom Ministrstva za kulturo in v koordinaciji Muzeja za arhitekturo in oblikovanje pripravila delovna skupina strokovnjakov s področij varovanja, ohranjanja  in upravljanja kulturne dediščine v sodelovanju z lastniki in upravljavci Plečnikovih del. Odbor za svetovno dediščino je na svojem 44. zasedanju, ki se te dni zaključuje na Kitajskem, sledil priporočilu Mednarodnega sveta za spomenike in spomeniška območja in izbrana Plečnikova dela vpisal na seznam svetovne dediščine.

Izbranim Plečnikovim delom v Ljubljani so z vpisom priznali t. i. izjemno univerzalno vrednost. Med spomenike in območja, pomembna za vso človeštvo, se odslej uvršča izbor Plečnikovih del v Ljubljani, ki obsega sedem sestavnih delov, in sicer: vodno os mesta (nabrežja Ljubljanice z mostovi od Trnovskega pristana do Zapornic) in Trnovski most, kopensko os (Vegova ulica z Narodno in univerzitetno knjižnico, Kongresni trg s parkom Zvezda), ureditev arheološkega parka (Rimski zid), kompleks mesta mrtvih (Plečnikove Žale – vrt vseh svetih) ter cerkvi v ruralnem (sv. Mihaela v Črni vasi) in delavskem predmestju (sv. Frančiška Asiškega v Šiški).

Kot so še zapisali v obrazložitvi, vsa dela zaznamuje prepoznaven arhitekturni jezik, odkrivanje konteksta mesta, raznolikost pomenov in funkcij, ekonomičnost posegov ter predvsem ustvarjanje po meri človeka. Torej v skladu z osebno, globoko humano vizijo arhitekta, ki je preoblikoval nekdanjo provincialno mesto imperija v simbolno narodno prestolnico. Izbrane stavbe, kompleksi in prostorske ureditve ustrezajo kriteriju »izjemen primer tipa stavbe, arhitekturne ali tehnološke celote ali krajine, ki ilustrira pomembno stopnjo v človeški zgodovini«. Obenem izpolnjujejo tudi zahteve po avtentičnosti in integriteti ter imajo urejeno pravno varstvo in upravljavski sistem. Vse troje predstavlja stebre koncepta t. i. izjemne univerzalne vrednosti, ki je utemeljena v svetovnem merilu.

Novi razpis za delegirana tožilca

Na ponovljeni razpis za evropska delegirana tožilca iz Slovenije sta se ponovno prijavila Matej Oštir in Tanja Frank Eler. Oba tožilca je državnotožilski svet izbral že po prvem razpisu, a ga je vlada razveljavila. Na pravosodnem ministrstvu pravijo, da si želijo in prizadevajo za konstruktivno sodelovanje vseh deležnikov za čimprejšnje imenovanje delegiranih tožilk oziroma tožilcev. »V interesu ministrstva je, da se v najkrajšem možnem času izvede postopek ter da se tudi Slovenija s svojima predstavnikoma čim hitreje vključi v projekt evropskega javnega tožilstva,« so še sporočili. Evropski komisar za pravosodje Didier Reynders je sicer slovensko stran že večkrat pozval, naj čim prej predlaga svoja delegirana tožilca. Če se to ne bo zgodilo zelo hitro, bo po poletju odločil o ukrepih.

Umrl je Dario Cortese

Tik pred 57. rojstnim dnem je 23. julija po hudi bolezni umrl priznani strokovnjak za divje rastline, avtor več knjig, priljubljen predavatelj in vodja delavnic Dario Cortese, ki je zadnja leta živel v Cerknem. Cortese, nekdaj tudi znan urednik na Radiu Študent, je ves čas zagovarjal tezo, da take prehranske moči in takega bogastva okusov, kot jih nudijo užitne divje rastline, ni moč kupiti. Kot inženir agronomije je svoje znanje strokovno prenašal na druge in zdrav način prehranjevanja približal številnim generacijam.

Svetovni dan hepatitisa

V sredo, 28. julija, smo zaznamovali svetovni dan hepatitisa, ki je pod okriljem Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) letos potekal petnajstič, tokrat pod sloganom Virusni hepatitis ne more čakati!, s čimer želijo opozoriti odločevalce, naj spodbujajo ljudi k testiranju na hepatitis B in C. Preprečevanje okužbe z virusoma hepatitisa B in C oz. njeno zgodnje odkrivanje in zdravljenje preprečujeta nastanek raka na jetrih. WHO je ob tem še sporočila, da je mogoče hepatitits v Evropi odpraviti do leta 2030, a le, če bodo voditelji v močno prizadetih državah ukrepali takoj. Podatki so skrb vzbujajoči, saj v svetu zaradi bolezni, povezanih s hepatitisom, vsakih trideset sekund umre en človek. Ob svetovnem dnevu hepatitisa so v Ljubljani pripravili anonimno in brezplačno testiranje na okužbo z virusom hepatitisa C.