Kakšne spremembe bo prinesel novi gradbeni zakon

Vlada je junija sprejela predlog novega gradbenega zakona, ki po besedah predlagateljev med ključnimi rešitvami uvaja digitalizacijo procesov in podatkov ter debirokratizacijo postopkov.

Kranj – Tri leta po uveljavitvi zadnjega gradbenega zakona so na ministrstvu za okolje in prostor pripravili predlog nove gradbene zakonodaje, ki jo je vlada junija tudi sprejela in sedaj čaka na obravnavo tudi pred poslanci državnega zbora.

Kot pravijo na ministrstvu za okolje in prostor, novi zakon uvaja administrativne razbremenitve, pospešitev trajnostnega gospodarskega razvoja ter digitalizacijo, s katero se nadejajo skrajšanja časovnih okvirjev postopkov.

Med glavnimi rešitvami, ki jih prinaša nova zakonodaja, na ministrstvu za okolje in prostor omenjajo možnost pridobitve gradbenega dovoljenja po skrajšanem ugotovitvenem postopku v tridesetih dneh v skladu z zakonom o upravnem postopku ter obravnavo prek državnega oblaka eProstor in eGraditev. Kot dodajajo, izdajo gradbenega dovoljenja v krajšem roku omogoča dejstvo, da upravne enote ne preverjajo več skladnosti s prostorskim aktom.

Zakon ponovno omogoča tudi možnost, da investitor na lastno odgovornost začne graditi tudi že po dokončnosti gradbenega dovoljenja, kadar gre za objekte, ki niso objekti z vplivi na okolje. Podjetniki bodo denimo lahko začasno (do tri leta) poleg obstoječih objektov postavili skladišča, potem pa po potrebi pridobili gradbeno dovoljenje za stalen objekt na tem mestu.

Zakon uvaja tudi t. i. manjšo rekonstrukcijo, s katero premošča vrzel med vzdrževalnimi in rekonstrukcijskimi deli. Gre za dela, za katera ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja in zanje zadošča izjava strokovnjaka.

Po vzpostavitvi elektronskega poslovanja bo z zakonom uvedena tudi odmera komunalnega prispevka po pridobitvi gradbenega dovoljena, torej pred začetkom gradnje.

Inšpekcijski nadzor nad nezahtevnimi objekti bodo lahko izvajale tudi občinske inšpekcije.

Kot novost zakon uvaja tudi možnost uporabe materialov in proizvodov, ki so že bili v uporabi, s čimer sledi načelom trajnostnega in krožnega gospodarstva.

Zakon omogoča tudi pridobivanje uporabnega dovoljena za enostanovanjske hiše na lažji in cenejši način, prav tako omogoča pridobivanje uporabnega dovoljenja tudi za objekte, ki so bili zgrajeni pred letom 1998 z gradbenim, a brez uporabnega dovoljena.

Dopolnjujejo se tudi določbe, ki se nanašajo na legalizacijo, in sicer tako, da se omogoči legalizacija tudi za dele objekta. Zakon hkrati tudi določa, da mora biti nelegalni objekt dokončan, da je mogoče izdati odločbo o legalizaciji, ki se šteje za uporabno dovoljene. Prav tako omogoča lažje pridobivanje dovoljenja za objekte, ki so bili zgrajeni pred 1. januarjem 2005.

Za objekte, ki jih je treba zaradi naravne nesreče (npr. požara) čim prej sanirati, se uvaja možnost vzpostavitve v prvotno stanje le na podlagi prijave začetka gradnje.