Zopet v »cesarjevem naročju«

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (312)

Ko je aprila 1814 po Evropi zadonel glas, da je Napoleon premagan, da se je moral odpovedati prestolu in da ga je evropska koalicija izgnala na Elbo, je tudi v Avstriji zavladalo nepopisno veselje, da je zopet mir v deželi. Cesar Franc I. je 23. julija 1814 poslal prebivalcem v ilirskih deželah poziv, da mu prisežejo ponovno zvestobo. Ilirci, ki so morali ob prihodu Francozov priseči zvestobo novim oblastem, so morali po vrnitvi pod avstrijsko vlado spet priseči neomajno zvestobo staremu gospodarju.

Obljubo neomajne privrženosti Habsburžanom so načrtovali tako, da naj bi se vsi podložniki, brez stanovskih razlik, poklonili in prisegli zvestobo ali s svojo besedo ali pa z besedo drugih, ki so bili poslani namesto njih. Dne 24. julija 1814 je cesar podpisal tudi natančna navodila o izvedbi prisege.

Vsaka soseska naj bi napisala pismo, v katerem podpisani potrjujejo, da so 4. oktobra 1814 vsi pripadniki soseske opravili prisego cesarju z besedami: »Obljubljamo in prisegamo pri Bogu vsemogočnemu s prisego, da bomo njih svetlosti Froncu Prvemu, našemu premilostljivemu deželnemu gospodu in njega pravičnim nastopnikom, zvesti in pokorni, da bomo njegov in avstrijskega cesarstva prid vselej podpirali, izgube in škode ga po vsej svoji moči varovali in da bomo vselej zvesti in pokorni podložni, tako nam res Bog pomagaj.«

V Ljubljano so prišli številni zastopniki iz Kranjske ter prisegli v škofiji, kjer je sedel grof Saurau na za to posebej izdelanem prestolu. V naslonjalo je bil z zlatom in svilo všit cesarski kraljevi orel, na sedalu pa so bile izvezene besede: »V adoracijo 4. oktobra 1814.« Prestol je grof Saurau kasneje podaril ljubljanskemu mestu.

Veselo in navdušeno praznovanje v čast dežele Kranjske, ki je postala zopet avstrijska, so priredili ob rojstnem dnevu cesarja Franca I. 12. februarja 1815. Cesarjev praznik so počastili s slovesno mašo in slavnostnimi topovskimi streli z ljubljanskega gradu. Strelsko društvo je na strelišču priredilo sijajen ples. Za cesarjev rojstni dan je vsak mestni revež (našteli so jih tristo) dobil hlebec belega kruha, vreden osem krajcarjev. Vsak jetnik na ljubljanskem gradu je dobil veliko žemljo, pol funta mesa in maseljc (0,35 litra) vina. Vojakom od narednika navzdol so dodelili po pol funta mesa, veliki maseljc vina ter šest lotov riža. Častnike so pogostili s posebnim obedom na strelišču. Med mestne reveže in uboge so razdelili nekaj več kot tristo goldinarjev.

Zanimivi Gorenjci in dogodki tedna iz dežele Kranjske:

V Gorici se je 19. 7. 1858 rodil gornik in pisatelj Julius Kugy. Po materini in očetovi strani je imel slovenske prednike. Po materi je bil vnuk slovenskega pesnika Koseskega. Vseskozi je gorništvo povezoval z botaniko. Leta 1875 je bil prvič na Triglavu, nato pa je do leta 1912 v Julijskih Alpah opravil veliko vzponov, od teh okoli 50 prvenstvenih, večino s slovenskimi vodniki (Andrej in Jože Komac, Anton Tožbar, Anton Ojcinger).

Valentin Vodnik je 23. 7. 1811 poslal francoskemu guvernerju Ilirskih provinc posebno spomenico, v kateri je poudaril, da se »jezik Ilircev deli na srbsko in slovensko narečje«. Vodnikova spomenica, ki je jasno poudarjala, da je treba obe »narečji«, slovensko in srbsko, gojiti kot dvoje samostojnih knjižnih jezikov v sicer skupni državni celoti, je nedvomno prispevala k razjasnitvi zmotnih jezikovnih nazorov visokih predstavnikov francoskih oblasti.

V Tržiču se je 25. 7. 1709 rodil miniaturist Simon Tadej Volbenk Grahovar. Njegovo najbolj znano delo so miniature v spominski knjigi Dizmove bratovščine, kjer je naslikal 198 podob grbov s slikovno ponazorjenimi gesli.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Železniki / sreda, 6. junij 2018 / 15:22

Klekljarski maraton

V neprekinjenem 24-urnem klekljanju v Železnikih se je za istim punkljem zvrstilo 55 klekljaric in klekljar.

Objavljeno na isti dan


Kronika / četrtek, 4. junij 2009 / 07:00

Gasilski triatlon gorskemu reševalcu

Preddvor - Gasilsko reševalna služba Kranj je v soboto že osmič organizirala preizkus enot zaščite, reševanja in pomoči, policije in vojske oziroma t. i. gasilski triatlon, ki se...

Slovenija / četrtek, 4. junij 2009 / 07:00

Spletni Gorenjski glas vse bolj obiskan

Po podatkih prvega letošnjega merjenja obiskanosti spletnih strani je Gorenjskiglas.si 52. najbolj obiskana spletna stran v Sloveniji. Aprila je naš spletni časopis obiskalo 40.363 različnih slovenski...

Kronika / četrtek, 4. junij 2009 / 07:00

Kranjčanke znova najboljše

Na regijskem preverjanju ekip prve pomoči je najboljšo usposobljenost pokazala ekipa Mestne občine Kranj.

Zanimivosti / četrtek, 4. junij 2009 / 07:00

Rovtarji spet kolesarili po starem

Škofja Loka - Pozimi zabavajo sebe in druge, ko se opremljeni s starodobno smučarsko opremo in oblečeni po modi iz starih časov spuščajo po smučiščih, poleti pa zajahajo starodob...

Kamnik / četrtek, 4. junij 2009 / 07:00

Promet v Tuhinjski dolini še vedno nevzdržen

Kamnik - Kamniški svetnik Matej Tonin in predsednica KS Srednja vas Darinka Zore sta pred dnevi na ljubljansko prometno policijo naslovila pismo, v katerem opozarjata, da so prom...