Dejstva, ne sentimentalnost

"Vse do danes mi je zgodovina vedno dala prav. Na žalost," je na nedavnem predavanju v Radovljici dejal tržaški pisatelj, akademik Boris Pahor.

Radovljica - V ponedeljek je na predavanju z naslovom Slovenci skozi čas svoj pogled na pretekle in aktualne dogodke na Slovenskem predstavil zamejski pisatelj in borec za človekove pravice, akademik Boris Pahor, ki ga je v goste povabilo Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo. »Slovencem manjka zdrava nacionalna samozavest, ki se lahko zelo dobro počuti v Evropi,« je med drugim poudaril Pahor in spomnil na besede nekdanjega francoskega predsednika Chiraca, ki je dejal, da bodo evropski narodi vedno bolj nacionalno zavedni, čeprav bodo živeli v skupni Evropi. »To je ideja, ki bi jo bilo vredno poudarjati mladini.«

Zakaj je Italija lahko postavljala pogoje, Slovenija pa ne?

Seveda se je v svojem predavanju dotaknil tudi aktualnih razprav v zvezi z referendumom o arbitražnem sporazumu s Hrvaško. »Spraševali so me, kaj mislim o arbitražnem sporazumu, pa nisem dal nobenega končnega odgovora. A prav je, da opozorim vsaj na dve dejstvi: po mojem – in zgodovina mi priča, da je tako – ni bil Piranski zaliv skupaj s Savudrijo nikdar hrvaški. V različnih periodah zgodovine smo ga imeli prosto na razpolago. Dokler stvari niso začele postajati problematične leta 1990. To je prvo dejstvo, na osnovi katerega bi morale temeljiti vse diskusije o meji. Drugo dejstvo, ki ga poudarjam, pa je prav tako zgodovinska resnica, da je Italija ob slovenskem vstopanju v Evropsko skupnost postavljala pogoje, ki smo jih morali najprej izpolniti in nam je šele nato dovolila, da gremo v Evropo. Nekateri očitajo, da France Bučar, Tine Hribar in jaz nastopamo sentimentalno, a to ni res, gre za preprosta dejstva in ne vem, zakaj mi v odnosih s Hrvaško ne bi smeli ravnati enako.«

Iz takšne Evrope bi izstopil!

Boris Pahor pravi, da bi se s Hrvaško morali najprej sporazumeti o meji in ji šele potem omogočiti vstop v evropsko skupnost. »Nekateri pravijo, da to ni mogoče, ker je Italija pač velika in močna država, mi ubogi, majčkeni Slovenci pa ne moremo zahtevati in postavljali pogojev, ker bo sicer vsa Evropa proti nam in nam očitala, da zganjamo hrup za nekaj metrov morja! Ampak če pristanemo na takšno perspektivo, pomeni, da Slovenci nismo enakovredni drugim narodom v Evropi! To pomeni, da lahko na primer Italija, ki je močna in ugledna, kljub vsemu, kar je počenjala med drugo svetovno vojno, dela kar hoče, mi, ki smo majhni, pa ne moremo zahtevati svojih pravic. Če bi bil jaz v takem primeru predsednik države, bi rekel, da izstopam iz Evrope, ki mi ne da pravice, da zahtevam svoje pravice. Mislim, da je to logika, ne sentimentalizem. Sem kot državljan enakovreden Italijanu ali ne?« se (nas) spet sprašuje Pahor in poudarja, da gre pri vprašanju meje za problematiko, ki je »prav gotovo dosti širša kot nekaj metrov morja in jo je treba tudi obravnavati v drugačnem, resnem okolju, ne z demonstracijami«.