Prepoved javnih shodov neskladna z ustavo

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Slovenija / petek, 23. julij 2021 / 13:43

Vladna prepoved shodov neustavna

Ustavno sodišče je pred dnevi odločilo, da so bili vladni odloki o omejitvi gibanja in združevanja zaradi preprečevanja širjenja covida-19 v delu, v katerem so prepovedovali shode oziroma jih omejevali na do deset udeležencev, neskladni z ustavo, saj ni bilo izkazano, da bi bila takšna omejitev nujna. Ob tem je sklenilo, da ima ugotovitev neskladnosti učinek razveljavitve. Po presoji ustavnega sodišča je popolna prepoved shodov pomenila izjemno hud poseg v pravico do mirnega zbiranja in javnih zborovanj. Tudi prepoved neorganiziranih shodov je pomenila hud poseg v ustavno pravico do mirnega zbiranja, saj ravno neorganizirani shodi najbolj omogočajo takojšen ter neposreden odziv posameznikov na aktualne dogodke. Prav tako je splošna omejitev števila udeležencev shodov na do deset oseb, ki je veljala dober mesec, po oceni sodišča močno posegla v pravico do mirnega zbiranja in javnih zborovanj. Po navedbah sodišča je iz primerjave ureditev v drugih državah razvidno, da obstaja cela paleta ukrepov, s katerimi je mogoče preprečevati širjenje nalezljivih bolezni na shodih in ki manj posegajo v pravico do mirnega zbiranja. Notranji minister Aleš Hojs je dejal, da bodo spoštovali odločbo ustavnega sodišča glede neskladnosti vladnih odlokov o omejevanju gibanja. Sprašuje pa se, kaj bi bilo za ustavno sodišče ustrezno merilo glede nujnosti omejitev, in pripominja, da so na ustavnem sodišču očitno »poleg vrhunskih pravnikov tudi najboljši epidemiologi«.

Upravno sodišče ugodilo zahtevi STA

Upravno sodišče je ta teden ugodilo zahtevi Slovenske tiskovne agencije (STA) in začasno zadržalo izvrševanje uredbe o opravljanju javne službe STA. Presodilo je, da je STA z njenimi navedbami in priloženimi listinami uspelo vsaj verjetno izkazati, da ji bo z izvršitvijo izpodbijane uredbe na­stala škoda, ki bo za agencijo težko popravljiva. Sodišče med drugim pravi, da je financiranje STA opredeljeno v 20. členu zakona o STA, zato se vlada kot tožena stran ne more sklicevati, da naj bi z izpodbijano uredbo dala pooblastila za zagotavljanje financiranja Uradu vlade za komuniciranje (Ukom), ter da bodo ob morebitnem zadržanju uredbe zadržani tudi vsi postopki, saj slednji ne bi imel več pooblastil. Ukom je v sredo, po začasnem zadržanju izvrševanja uredbe, ponovno zavrnil izplačilo »za domnevno opravljanje javne službe STA v juniju«. Kot so navedli, so bili v to primorani, saj je uredba Ukomu dajala pravno osnovo za financiranje STA. STA letos še ni prejel plačila za opravljanje javne službe.

Andrijaniča imenovali za ministra

Državni zbor je pred tednom dni Marka Borisa Andrijaniča imenoval za ministra brez listnice, pristojnega za digitalno preobrazbo. Podprlo ga je 45 poslancev, 44 jih je bilo proti. Na ta položaj ga je predlagal premier Janez Janša, ki je pojasnil, da bo njegova naloga vodenje novoustanovljene vladne službe in koordinacija aktivnosti na področju digitalne preobrazbe zno­traj vlade. Premier je pripomnil, da je Evropska komisija pred kratkim potrdila slovenski program za okrevanje in odpornost, znotraj katerega bo naša država v naslednjih mesecih in letih dobila znatna sredstva za digitalno preobrazbo. Andrijanič je kot ključni cilj izpostavil uresničitev čim več od prvih 40 rešitev za digitalizacijo s področij javne uprave, zdrav­stva, izobraževanja in gospodarstva.

Bruselj o vladavini prava v Sloveniji

Evropska komisija je v torek objavila drugo letno poročilo o vladavini prava v članicah EU. V primeru Slovenije je poudarila zaskrbljenost zaradi zamud pri imenovanju državnih in evropskih delegiranih tožilcev ter slabšanja položaja medijev. V komisiji so ob tem slovenske oblasti tudi vnovič po­zvali, naj zagotovijo stabilno financiranje STA.

Nemčija podprla obnovo judovskega centra

V ponedeljek je zanimiva novica prispela iz Ljubljane, kjer sta Judovski kulturni center Ljubljana in nemško veleposlaništvo podpisala dogovor o tem, da bo nemška vlada za obnovo stavbe zagotovila 25 tisoč evrov. Kulturni center se nahaja v petsto let stari stavbi v Križevniški ulici v starem mestnem jedru Ljubljane. Med drugim bo financirana obnova tal v prostorih, ki služijo kot sinagoga/molilnica, muzej in prireditveni prostor. S finančno podporo bo obnova prostorov sinagoge lahko zaključena še v tem letu, tako da bo judov­ska skupnost prostor ponovno lahko začela uporabljati že pozno jeseni 2021, so sporočili z nemškega veleposlaništva.