Volkovi ne mirujejo

V tem poletju je prišlo do dveh napadov volkov; oba sta se zgodila na območju Vitranca nad Kranjsko Goro, kjer so pokončali sedem glav drobnice. Avgusta bo potekal popis volkov z metodo izzivanja tuljenja, k sodelovanju so vabljeni tudi zainteresirani posamezniki.

Kranj – Volkovi na Gorenjskem tudi v tem poletju ne mirujejo. Kot je pojasnil Blaž Černe iz blejske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS), so na Zgornjem Gorenjskem letos zabeležili dva škodna primera po volku, oba na območju Vitranca nad Kranjsko Goro. V prvem napadu, ki je bil 8. junija, je volk pokončal ovco in jagnje, po drugem napadu 9. julija pa so našli štiri pokončane ovce in jagnje. »Število pokončanih živali lahko še naraste, saj so se ovce po napadu razbežale in so pogrešane. Nedvomno pa gre za volka, saj so bile živali pokončane z ugrizom v vrat, kar je tipičen znak napada volka,« je razložil Černe. Lani so na Zgornjem Gorenjskem zabeležili osem škodnih dogodkov, v katerih je bilo pokončanih štirinajst glav drobnice.

Volčja tropa na Pokljuki in Jelovici

Na Gorenjskem sta sicer prisotna dva tropa volkov. Eden je na platoju Pokljuke in njeni bližnji okolici. Največ znakov prisotnosti tropa je na območju Radovne. »V tropu sta z gotovostjo prisotna dva odrasla volkova – par, o kakšnem dodatnem volku pa težko govorim. Imamo kar nekaj videnj, sledi, slik s kamer, na katerih sta po dva osebka,« je pojasnil Černe in dodal, je bila glede na izkušnje tudi letos zelo verjetno prisotna reprodukcija.

Drugi trop je na platoju Jelovice in je po podatkih Černeta pozimi z gotovostjo štel vsaj šest živali. »Iz tega tropa je bil novembra lani odlovljen in opremljen z ovratnico volk Jelko, katerega gibanje smo lahko čez zimo spremljali na Jelovici, v začetku aprila pa se je premaknil proti zahodu na mejo z Italijo. Verjetno to ni bil edini volk, ki je zapustil matični trop, saj smo konec aprila zaznali prisotnost enega volka na območju pod Dobrčo. Dejansko število volkov bo določila analiza DNK, saj so se čez zimo zbirali vzorci – urin, iztrebki, slina. Na rezultate še čakamo,« je povedal.

Volk tudi med Selško dolino in Blegošem

Trop z Jelovice se ne nahaja le na blejskem, pač pa tudi na kranjskem gozdnogospodarskem območju. Tam letos še niso imeli škodnih primerov, lani pa so po podatkih Mirana Hafnerja s kranjske območne enote ZGS zabeležili pet napadov volkov, ki so pokončali enajst živali. Hafner je povedal, da zaznavajo tudi prisotnost verjetno dveh posamičnih volkov na območju med Selško dolino in Blegošem.

Kako in kdaj so se volkovi naselili na Gorenjskem

Volčji tropi so sicer na Gorenjskem po več desetletjih odsotnosti ponovno prisotni od predlani, ko so jih zaznali na Jelovici, Pokljuki in Cerkljanskem, je razložila Maja Sever z ZGS, ki je članica projektne skupine LIFE WolfAlps EU. Gre za projekt, osredotočen na izvajanje usklajenih aktivnosti za izboljšanje sobivanja z volkovi na območju Alp.

Opozorila je, da se v javnosti večkrat pojavljajo informacije o tem, da smo volkove na Gorenjsko doselili ljudje, kar pa ne drži. »Natančne podatke o številčnosti in razširjenosti volkov zbiramo že vse od leta 2010, ko smo v okviru projekta LIFE SloWolf vzpostavili sistem monitoringa, osnovan na zbiranju in analizi t. i. neinvazivnih genetskih vzorcev,« je pojasnila. Analiza genetskega materiala (predvsem iztrebki, urin in dlaka) jim omogočajo prepoznavanje posameznih volkov, spremljanje njihovega gibanja, ugotavljanje sorodstvenih povezav in oceno številčnosti volkov.

S sistematičnim spremljanjem volkov v Sloveniji od leta 2010 beležijo neprestano rast njihove številčnosti, k čemur je pomembno prispevalo tudi prostorsko širjenje volčje populacije. Proces širjenja volkov proti severozahodu države so zaznali v letu 2015, prve znake naravnega širjenja volkov v gorate dele Slovenije pa so po besedah Severjeve opazili v letih 2018 in 2019. Na podlagi vzorcev, zbranih na območju Jelovice, Pokljuke in Cerkljanskega hribovja, so tam zaznali tri pare samca in samice. V predlanskem poletju so prvič tudi uradno potrdili prisotnost mladičev na omenjenih območjih.

Cerkljanski trop po odstrelu samca razpadel

S pomočjo genetskih analiz so ugotovili, da jeloviški trop sestavljajo samica iz tropa Trnovski gozd, samec iz tropa Vremščica in njuni potomci. Samec in samica, ki sta se ustalila na Pokljuki, sta prišla iz volčjih populacij iz drugih držav. »Samec je iz Italije in je neposredni potomec slavnega volka Slavca, ki je iz Slovenije prepotoval pot z območja Slavnika do parka Lessinia v okolici Verone in tam skupaj z italijansko volkuljo ustanovil prvi volčji trop na tamkajšnjem območju po več kot sto letih odsotnosti te vrste. Samica pa je na območje Pokljuke prišla iz južnega dela dinarske populacije,« je razložila. Cerkljanski trop sta osnovala samec z južnega dela Snežnika in samica, ki izvira iz tropa Trnovski gozd in je sestra reproduktivne samice tropa na Jelovici. »Kaže, da je po zakonitem odstrelu vodilnega samca decembra lani volčji trop na Cerkljanskem razpadel,« je pojasnila Maja Sever. Dodala je, da bodo dogajanje v volčji populaciji v Sloveniji spremljali tudi v prihodnje, več informacij je na voljo na spletnih straneh www.volkovi.si in www.lifewolfalps.eu/sl/.

Avgusta popis volkov s pomočjo tuljenja

V avgustu bodo pripravili tudi popis volkov z metodo izzivanja tuljenja (t. i. howling), ki omogoča podatke o prisotnosti reproduktivnih tropov. K sodelovanju pri popisu, ki bo potekal v dveh zaporednih nočeh, predvidoma 17. in 18. avgusta, vabijo tudi zainteresirane posameznike. Pred tem bodo organizirali izobraževanja za popisovalce (na Bledu 10. in v Cerknem 11. avgusta), kjer bosta predstavljena potek popisa in učenje oponašanja volčjega tuljenja. Prijave so možne na obrazcu na spletni strani društva Dinaricum www.dinaricum.si.