Po vetu brez vnovične potrditve novele zakona o nalezljivih boleznih

Veto na zakon o nalezljivih boleznih

Po bolečem porazu na nedeljskem referendumu o noveli zakona o vodah, na katerem je dobrih 86 odstotkov volivcev zavrnilo novelo zakona vodah, je vlada Janeza Janše v ponedeljek doživela nov udarec. Državni svet je namreč izglasoval veto na novelo zakona o nalezljivih boleznih, zato bi moral državni zbor včeraj o njej ponovno odločati, za njegovo potrditev pa bi morali zbrati 46 glasov poslank in poslancev. Na prvem glasovanju je sicer novelo zakona podprlo 44 poslancev, 42 pa jih je bilo proti. Ker je bilo že pred izredno sejo jasno, da zakon ne bo prejel potrebne podpore, so se tudi v koaliciji odločili zavrniti novelo, tako da je proti zakonu glasovalo kar 78 poslancev, le en glas je bil za. Po besedah Janše si bo vlada vzela čas do jeseni, da nekatere pripombe, ki so bile dane bodisi v razpravi v državnem zboru bodisi v državnem svetu, ponovno preuči in predlaga novo novelo zakona o nalezljivih boleznih. Zaradi zavrnitve novele zakona o nalezljivih boleznih je državni zbor prekoračil dvomesečni rok, ki mu ga je naložilo ustavno sodišče za odpravo neustavnosti obstoječega zakona.

Opozicija spet o konstruktivni nezaupnici

Razplet referenduma o noveli zakona o vodah je opozicijo opogumil, da je začela razmišljati o ponovni vložitvi konstruktivne nezaupnice vladi. Glede na izkušnje iz februarja, ko so skušali za novega predsednika vlade izglasovati Karla Erjavca, tedaj še predsednika DeSUS-a, a zbrali premalo glasov, so v opozicijskih vrstah zdaj sicer precej bolj previdni. Predsednik LMŠ Marjan Šarec je tako dejal, da se razmerja v državnem zboru niso v ničemer spremenila. »Ko bomo imeli 46 glasov, se bomo lahko pogovarjali drugače. Dokler DeSUS ne pokaže namere, da bi bil opozicija, se težko pogovarjamo,« je dejal. V sredo so se na to temo srečali predstavniki SD, LMŠ, Levice, SaB in nepovezanih poslancev. Po njem je predsednica SD Tanja Fajon, ki se jo omenja tudi kot možno kandidatko za novo predsednico vlade, dejala, da bo pri odločitvi, ali iti v nov poskus konstruktivne nezaupnice, ključno ravnanje poslancev DeSUS o štirih pomembnih odločitvah v državnem zboru ta teden. Med drugim gre za glasovanje o demografskem skladu, ki mu prav tako grozi referendum, ponovno glasovanje o noveli zakona o nalezljivih boleznih, in odločanje o kandidatu za ministra za digitalno preobrazbo Marku Borisu Andrijaniču, s katerim je v ponedeljek presenetil premier Janez Janša. Na teh glasovanjih ni dovolj, da se poslanci DeSUS le vzdržijo, v opoziciji pričakujejo, da bodo (so) glasovali proti, je pojasnila. Vlada se je sicer v četrtek odločila, da umakne predlog zakona o demografskem skladu.

Kranjcu zmanjkal glas podpore

Državi zbor v torek za novega ustavnega sodnika ni izvolil Janeza Kranjca, ki ga je predlagal predsednik republike Borut Pahor. Za izvolitev je bilo potrebnih 46 glasov, na tajnem glasovanju pa je bilo zanj 45 poslancev, 43 proti, ena glasovnica pa je bila neveljavna. Predsednik republike Borut Pahor je Kranjca predlagal že v tretjem poskusu, pred tem je bil neuspešen s kandidatoma Andražem Terškom in Anžetom Erbežnikom.

Janša vznemiril Iran in EU

Predsednik vlade Janez Janša je v soboto poskrbel za vznemirjenje v vrhu Evropske unije, ko je na spletnem dogodku iranske diaspore pozval k neodvisni preiskavi pokola 30.000 političnih zapornikov v Iranu leta 1988, kar je »še posebej pomembno v luči dejstva, da bo prihodnji predsednik Ebrahim Raisi, ki ga organizacija Amnesty International zaradi njegove vloge v pokolu obtožuje zločinov proti človečnosti«. Zaradi Janševih besed je iransko zunanje ministrstvo v ponedeljek na pogovor poklicalo slovensko veleposlanico v Teheranu Kristino Radej. Na pogovor je slovensko zunanje ministrstvo pozvalo tudi iranskega veleposlanika v Sloveniji. Pojasnili so mu, da Slovenija vselej zagovarja človekove pravice in temeljne svoboščine. Hitro se je odzval tudi visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell in poudaril, da Janševe izjave nikakor ne predstavljajo stališča EU. Stališče EU glede Irana je po njegovih besedah uravnoteženo – izvajati političen pritisk, ko je to potrebno, in obenem poskušati sodelovati, ko je to potrebno, na primer glede iranskega jedrskega programa.

Odpeljali vse blato

Z območja Pivole v občini Hoče - Slivnica, kjer je bilo nelegalno odloženo komunalno blato, so v torek odpeljali še zadnja dva tovornjaka blata in zemljine. Skupno so z območja odpeljali za okoli 650 ton blata in zemljine.