Pogoji za rast niso idealni

Minuli petek je na Polici pri Naklem potekal že 21. Dan polja. Pridelovalno sezono spremljajo stresne vremenske razmere. Nekatere poljščine zaostajajo v rasti, pridelki bodo povprečni ali pa še to ne.

Naklo – Dan polja, ki ga na Poličarjevi kmetiji na Polici pri Naklem v sodelovanju s Kmetijsko-gozdarskim zavodom (KGZ) Kranj že tradicionalno prireja semenarska družba RWA Slovenija, znana po blagovni znamki Agrosaat, je letos potekal približno dva tedna kasneje kot običajno. Pripravili so ga minuli petek, za zamik pa so se po besedah Jožeta Moharja iz RWA Slovenija odločili, ker je pri krompirju prišlo do zaostanka v rasti in obiskovalcem prej ne bi imeli kaj dosti pokazati. Kot običajno so si lahko ogledali še poskuse s koruzo in žiti.

Pridelovalna sezona do­slej ni bila enostavna. Kot je dejal Mohar, je po hladni in dolgi pomladi vegetacija zamujala za od 10 do 14 dni, nakar so jo vroči dnevi pospešili, a rastline težko prenašajo vročinske valove oz. preskoke z 12 na 30 in več stopinj Celzija. Tudi Marija Kalan s KGZ Kranj je ugotavljala, da pogoji za rast niso najbolj idealni in da se ob letošnjem zelo dinamičnem vremenu kaže, kako so se rastline na poljih sposobne prilagajati stresnim razmeram.

»Deževen in hladen maj žitu ni škodoval tako zelo, kot smo si mislili,« je pojasnila Kalanova in dodala, da se pri žetvi ječmena kažejo povprečni pridelki, pri pšenicah pa pričakuje nekoliko drobnejše zrno. Na poskusnem polju na Polici sicer uspeva šest sort žit, ki jih je predstavil specialist za žita pri RWA Štefan Kranjec iz Prekmurja. Od ječmenov je poleg najbolj razširjene sorte v Sloveniji sandra možno videti še sorto jule, ki jo odlikuje tudi slama za krmo. V poskusu sta tudi kakovostni pšenici bernstein in lennox ter zgodnji sorti tritikale riparo in rivolt. Glede žit je Mohar dodal, da bodo pridelovalci, ki so zamudili prva dognojevanja takoj po 15. februarju oz. niso opravil jesenskega gnojenja, imeli bistveno manjši pridelek.

Koruzi koristi okopavanje

Na poskusnem polju je tudi sedem sort silažne koruze zrelostnega razreda FAO 300 do 400. Mohar je spomnil, da je bilo po setvi koruze precej časa zelo hladno in poleg tega še ogromno padavin, zato je bilo pri pridelavi kar nekaj težav s škodljivci, tudi z mišmi. Z uspevanjem poskusnega koruznega posevka je za zdaj zadovoljen, še zlasti ob dejstvu, da je bila setev pozna (20. maj) in da ga niso okopavali. »So pa koruze na lahkih peščenih tleh prizadete, zaostajajo v rasti, zato bodo pridelki povprečni ali podpovprečni, odvisno od nadaljnjega vremenskega dogajanja,« je ocenil. Kalanova je posebej opozorila na velik pomen okopavanja koruze za preprečitev nadaljnjega izsuševanja tal. Povedala je, da se je ponekod že pojavil tudi koruzni hrošč.

V poskusu s krompirjem je pet sort: poleg avstrijske meireske še nemški albertine in madeira ter KIS razor in KIS slavnik, ki so ju vzgojili na Kmetijskem inštitutu Slovenije. Vse sorte z izjemo KIS slavnik, priljubljene najzgodnejše slovenske sorte, so v uvajanju, vključno s KIS razor, novo srednje pozno rumeno sorto. Lastnosti obeh slovenskih sort je povzel specialist za krompir na kmetijskem inštitutu Peter Dolničar. Letošnje leto tudi za krompir ni bilo najbolj ugodno. »Pridelki zgodnjega krompirja so povprečni, medtem ko pri poznih sortah verjetno ne bodo niti povprečni,« meni Dolničar.

Krompirja ne bo dovolj

Zaradi mokrega in hladnega maja je krompir od saditve do vznika potreboval skoraj mesec dni. »Tako so bili nasadi vsaj za 14 dni zadaj,« je pojasnil Dolničar. V mokrem maju krompir ni zadosti razvil korenin, zato se je težko boril proti junijski suši. Za nameček je dež izpral precej hranil, sploh dušika. Po drugi strani je bilo maja ob nastavljanju gomoljev zadosti vode, zato jih bo več, a bodo drobnejši. Dolničar pričakuje, da se bo v nekatere nasade ob vlažnem in hladnejšem vremenu vrnila plesen, ki se je pojavila v začetku junija, nato pa jo je vročina ustavila. Razmere so ugodne tudi za širjenje črne listne pegavosti, poleg tega se v marsikaterem nasadu pojavljajo bolezni venenja in ponekod bakterijska bolezen črna noga.

Dolničar pričakuje, da letos pri nas ne bo pridelanega dovolj krompirja, a cene zaradi tega ne bodo poskočile, saj ga bo zadosti iz uvoza. »Po lanskih viških je bilo v Evropi posajenega malenkost manj krompirja, a so v večini večjih pridelovalk poznega krompirja za zdaj imeli ugodne razmere, tako da se pričakuje soliden pridelek,« je razložil.

Mohar je spregovoril še o pomenu strniščnih dosevkov in krmnih mešanic za rodovitnost tal ter predstavil novo žitno vabo Ratron GW za zatiranje poljskih miši.