Sprejeli novelo zakona o nalezljivih boleznih

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Slovenija / petek, 9. julij 2021 / 10:11

Uresničena odločba ustavnega sodišča

Državni zbor je v sredo s tesno večino po hitrem postopku sprejel novelo zakona o nalezljivih boleznih. Po razlagi vlade so s tem uresničili ustavno odločbo iz maja, po kateri so nekateri deli zakona neustavni. Novela namreč občutno oži polje proste presoje vlade pri sprejemanju morebitnih omejitvenih ukrepov. Vladi med drugim nalaga, da mora pridobiti strokovno oceno, uvaja merila in kazalnike, ki se upoštevajo pri pripravi te ocene in v fazi odločanja o sprejemanju posameznih ukrepov. Določa pa tudi vsebino ter časovne in prostorske omejitve posameznih ukrepov. Pravna ureditev naj bi bila po pričakovanjih vlade uporabna tako ob pojavu že znanih nalezljivih bolezni kot tudi ob pojavu do zdaj neznanih in strokovno še neraziskanih nalezljivih bolezni. Novela tudi omogoča prekrškovnim organom, da prekrškovne postopke, ki so bili začeti do 3. junija, a še niso bili pravnomočno končani, ustavi. V opozicijskih vrstah menijo, da je novela nedopustna in škodljiva, ker vladi omogoča preširoka pooblastila pri sprejemanju ukrepov, zato napovedujejo, da bodo izkoristili vsa pravna sredstva, da se novela ne uveljavi.

Preiskovalna komisija o ukrepih

Minuli petek se je sestala preiskovalna komisija, ki se na predlog sodišča ukvarja z ukrepanjem vlade v epidemiji covida-19. Zaslišali so izvedenca epidemiologije Ivana Eržena, vodjo prve vladne svetovalne skupine za covid-19 Bojano Beović, v. d. predstojnika Centra za nalezljive bolezni pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) Maria Fafangla in epidemiologinjo Majo Sočan. Eržen, ki je bil direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje tudi lani pred začetkom epidemije, je ocenil, da so bili nekateri omejevalni ukrepi, kot je bila prepoved gibanja med občinami in v nočnem času, razkuževanje predmetov ali površin, pa tudi nošenje mask na prostem, kjer ni ljudi, neprimerni. Neprimernost teh ukrepov pa se je odrazila v tem, da so jih ljudje slabo sprejeli in marsikateri ukrep tudi ignorirali, kar je bilo škodljivo. Fafangel in Sočanova sta povedala, da sta iz svetovalne skupine za covid-19 izstopila, ker so imeli epidemiologi premalo besede pri odločitvah o upravljanju epidemije. Beovićeva pa je med drugim povedala, da je bila septembra lani premalo odločna pri uvajanju dodatnih omejevalnih ukrepov, ker je bila verjetno pod vplivom napadov v javnosti nanjo osebno. Kot zgrešeno je ocenila, da niso uvedli popolne prepovedi gibanja. Predvideno je bilo tudi zaslišanje predsednika vlade Janeza Janše, ki pa se seje ni udeležil, ker po besedah vodje komisije Roberta Pavšiča (LMŠ) ni prevzel pošte. Naslednja seja komisije bo 24. septembra, Pavšič pa je vabilo na zaslišanje Janši izročil kar na ponedeljkovi seji državnega zbora.

Predstavljal bo enega od devetih sodnikov

Pred tednom dni se je v predsedniški palači javnosti predstavil še kandidat za sodnika ustavnega sodišča Janez Kranjc. Kot je dejal, bo na ustavnem sodišču predstavljal enega od devetih sodnikov, zato se z ostalimi sodniki želi o problemih pogovarjati in iskati skupne rešitve, tudi če glasovanje na koncu ne bo soglasno. Nesoglasja med ustavnimi sodniki so sicer po njegovem mnenju normalen del razprave. »Bolj skrb vzbujajoče bi bilo, če bi bili vedno vsi istega mnenja. Kar pomeni, da bi samo sledili nekemu mnenju,« je dejal. Poudaril je tudi, da se je vedno trudil »ostati na ravni pravnega«, kamor ne spadajo vnašanje ideoloških prvin v pravni diskurz, emocionalizacija in pristranskost. Kranjc se je sicer za kandidaturo odločil na osebno povabilo predsednika republike Boruta Pahorja, ki je ocenil, da bo Kranjc v primeru izvolitve pomembno prispeval k delu in vlogi ustavnega sodišča v Sloveniji kot najvišjega organa sodne oblasti za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin v državi. V preteklosti je že opravljal funkcijo dekana Pravne fakultete Univerze v Ljubljani in predsedoval Evropski zvezi pravnih fakultet. Poleg tega je nosilec najvišjih državnih odlikovanj Slovenije, Francije in Avstrije ter častni doktor tujih univerz. Če bo potrjen v državnem zboru, bo Kranjc nasledil ustavno sodnico Dunjo Jadek Pensa, ki se ji je mandat iztekel že pred letom dni.

Legionela v postojnskih vrtcih

V dveh postojnskih vrtcih so ob rednem letnem preverjanju kakovosti vode odkrili legionelo, s katero pa se za zdaj ni okužil nihče od otrok in zaposlenih. Vrtca z določenimi omejitvami, kot so pitje ustekleničene vode, umivanje rok s čistilnimi robčki in prepoved poletnih iger z vodo, ostajata odprta. V enem od vrtcev imajo sicer pogoste težave z legionelo.