Zgodbe muzejskih predmetov: Brez denarja že dolgo ne gre

V preteklosti so se morali ljudje prav tako spopasti z različnimi gospodarskimi krizami. Iskati so morali nova tržišča za prodajo izdelkov. Vladarji so enkrat ščitili meščansko trgovino, drugič so pospeševali kmečko trgovanje. Prazno državno ali deželno blagajno so polnili z novimi davki, kmečke dajatve v pridelkih so spreminjali v denarne. V mestih so višali mitnine in sejemske dajatve, meščanom pa so dvigovali stavbni in obrtni davek.

In s katerim denarjem so naši predniki poravnavali svoje obveznosti? V rimski dobi je prihajal iz samega Rima, kasneje iz Ogleja. V začetku 13. stoletja so tudi na Slovenskem za kratek čas kovali denar. Preprosto kovani, a danes zelo dragoceni novci, so nastajali tudi v Kamniku. Kovnico, ki je za novoustanovljeno mesto pomenila prestiž, so imeli grofje Andeški. V 15. stoletju so denar kovali Celjski grofje. Medtem pa so v naših deželah v denarnih poslih uporabljali denar severnoitalijanskih, nemških in avstrijskih kovnic. To so bili goldinarji ali guldni. Sprva so kovali zlate, potem tudi srebrne. V obtoku pa so bili tudi tolarji. V drugi polovici 19. stoletja so ljudje za en goldinar lahko kupili osem hlebov kruha. Dobro plačan dninar pa je na dan zaslužil slab goldinar, to je okoli 90 krajcarjev.

Od leta 1892 do 1918 je bila krona denarna enota v Avstro-Ogrski. Z eno krono je bilo moč kupiti štiri hlebe kruha. Po prvi svetovni vojni krone niso bile več v obtoku, ker je avstro-ogrska država propadla. Pri nas jo je zamenjal dinar. To je bil tudi čas hude inflacije, ki je razvrednotila vse stare prihranke. Menjalniško razmerje med krono in novim dinarjem ni bilo ugodno. Začelo pa se je obdobje dinarja, ki je trajalo do osamosvojitve Slovenije leta 1991.

V Gorenjskem muzeju skrbimo tudi za manjšo numizmatično zbirko, ki je začela nastajati s sodelovanjem z numizmatičnim društvom in s priznanim numizmatikom Albinom Pogačnikom v zadnjih desetletjih prejšnjega stoletja. Na Slovenskem so stare novce sprva zbirali po gradovih in samostanih. Novčne najdbe so med drugim skrbno popisovali in hranili Janez V. Valvasor ter razsvetljenci v krogu Žige Zoisa. V 19. stoletju je njihovo delo nadaljeval Deželni muzej v Ljubljani, danes Narodni muzej Slovenije. Danes pa za to dediščino skrbimo tudi drugi slovenski muzeji.

Precej kovancev in bankovcev v naši zbirki je iz časa med prvo in drugo svetovno vojno. Leta 2004 nam je gospod Lojze Zavrl iz Bitenj pri Kranju podaril nekaj dragocenih kosov. Med drugim tudi bankovec za deset tisoč dinarjev, ki so jih začeli tiskati pred drugo svetovno vojno. Zaradi vojne pa niso nikdar prišli v obtok. A vrednost bankovcev, ki so jih numizmatiki mrzlično iskali in zbirali, je rasla. Gospod Zavrl je zanj moral odšteti ves regres za letni dopust.