Porast mišje mrzlice

Na NIJZ so letos v državi zaznali porast primerov mišje mrzlice, kar se odraža tudi v večjem številu hospitalizacij in obravnav bolnikov.

Hemoragična mrzlica z renalnim sindromom oziroma mišja mrzlica je akutna nalezljiva bolezen, ki jo povzročajo hantavirusi. Bolezen se z glodavca na človeka prenese z vdihavanjem virusov, ki so v izločkih glodavcev, bolezen pa se ne prenaša s človeka na človeka.

Bolezenski znaki

Kot so tudi pojasnili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), se bolezenski znaki običajno pojavijo dva do štiri tedne po okužbi, lahko pa vse od nekaj dni do dveh mesecev: »Bolezen se začne nenadoma z visoko vročino, mrzlico, močnim glavobolom in bolečinam v ledvenem predelu in trebuhu. Pojavijo se motnje vida, bolečine pri gibanju očesnih zrkel, očesne veznice so močno pordele, bolnik je v obraz rdeč, kot bi bil opečen po sončenju. Kasneje pride do nenadnega padca krvnega tlaka, pojavijo se motnje zavesti, krči, krvavitve v koži in sluznicah in akutna odpoved ledvic. Okrevanje lahko traja več tednov ali mesecev.«

Kleti, drvarnice, na pol zapuščene hiše so okolja, kjer navadno bivajo glodavci in jih onesnažijo z urinom, blatom ali slino, ki lahko predstavljajo vir okužbe za ljudi. Največkrat je vir okužbe aerosol, ki nastane ob pometanju, čiščenju ali delu v dalj časa zaprtih pomožnih prostorih, ob rušenju starih objektov, delu na polju in ob aktivnostih v gozdu. Posebej izpostavljeni so kmetovalci in gozdni delavci.

»Mrtve miši, ki so kronično okužene z virusom mišje mrzlice, predstavljajo tveganje za zdravje ljudi, če pri stiku in odstranjevanju mrtvih glodavcev/miši ne upoštevamo navodil za varno odstranjevanje. Posamezno poginulo miš ali drugega poginulega glodavca lahko ljudje zakopljejo, sežgejo ali odložijo med preostanek komunalnih odpadkov. Večje količine poginulih miši pa naj zapakirajo v biološko razgradljivo neprepustno embalažo in se obrnejo na Veterinarsko higiensko službo Nacionalnega veterinarskega inštituta,« svetujejo na NIJZ.

Preprečevanje okužb

Na NIJZ so pripravili nekaj nasvetov za preprečevanje okužb. Glodavcem preprečite dostop v hišo. Vedno odstranjujte ostanke hrane, da ne privabljate glodavcev. Izvajajte redno deratizacijo.

Pred čiščenjem prezračite prostor tako, da na stežaj odprete vsa okna in vrata za najmanj pol ure. Pripravite raztopino klornega razkužila, kjer eno enoto razkužila zmešate z devetimi enotami vode. Površine, kjer so iztrebki ali mrtve miši, razkužite s pomočjo razpršilke, v kateri je pripravljeno razkužilo. Pustite ga delovati najmanj pet minut. Pri delu si roke zaščitite z rokavicami iz lateksa. Po končanem razkuževanju in čiščenju odstranite uporabljene rokavice v vrečko za smeti med splošne komunalne odpadke ter si roke temeljito umijete z vodo in milom.

Pri bivanju in delu v naravi pazite, da zaščitite hrano in pijačo pred glodavci in odstranite ostanke hrane. Hrane ne puščajte na tleh. Ne pijte vode iz izvirov v naravi. Ne posedajte na golih tleh. Skrbite za higieno rok.

Pazite na svoje osebne stvari in jih ne puščajte dlje časa nezaščitene na tleh. Pri delu, pri katerem se zelo praši, uporabljajte zaščitno masko.