Participativni proračun tudi v Kranju

Kranjski mestni svetniki so sprejeli način priprave participativnega proračuna in določili, da se v naslednjih dveh letih zanj nameni 1,25 milijona evrov.

Kranj – Kranjski mestni svetniki so na junijski seji, potem ko so na prejšnji to točko umaknili z dnevnega reda, vendarle omogočili izvedbo participativnega proračuna in določili, da se zanj v letih 2022 in 2023 nameni po 625 tisoč evrov letno. Ob tem so še sklenili, da mora mestna uprava vse svetniške skupine sproti obveščati o vseh aktivnostih, seznaniti jih mora tudi s končnim naborom projektov. »Gre za nov mejnik pri soupravljanju občanov pri izvedbi investicij in kreiranju občinske politike,« meni kranjski župan Matjaž Rakovec.

Občani bodo imeli tako za prihodnji dve leti možnost predlagati, katere projekte naj izvedejo na njihovem območju, pri čemer je za območje vsake krajevne skupnosti v okviru participativnega proračuna namenjenih nekaj več kot 24 tisoč evrov letno. Izvedba delavnic za občane po posameznih krajevnih skupnostih je predvidena od konca avgusta naprej (časovnico bodo objavili v julijskih Kranjskih novicah), jeseni bodo tudi izvedli glasovanje o predlaganih projektih in izbrane projekte tudi realizirali.

Skladno s sprejetim sklepom mora župan najprej imenovati petčlansko strokovno komisijo, ki bo dorekla merila in kriterije, ki jih morajo izpolnjevati predlogi projektov s strani občanov. Komisija bo opravila tudi dokončno presojo in potrdila predloge, pripravila nabor izvedljivih projektov po območjih, potrdila izglasovane projekte glede na število glasov in razpoložljiva sredstva, pripravila dokumentacijo za uvrstitev v proračun in končno poročilo o pripravi participativnega proračuna.

Medtem ko o projektih participativnega proračuna odločajo občani, pa so mestni svetniki na zadnji seji dokončno potrdili tudi kriterije in merila za investicije, ki jih za posamezno krajevno skupnost določi svet krajevne skupnosti, s čimer jim bodo povrnili del pred leti izgubljene finančne avtonomije. »Skoraj trikrat toliko sredstev kot v preteklosti smo namenili krajevnim skupnostim, kar pomeni skoraj milijon evrov za njihovo delovanje in manjše investicije. Vsaka krajevna skupnost bo prejela od trideset do petdeset tisoč evrov, odvisno od sprejetih kriterijev,« je razložil Rakovec. Od sredstev za posamezno krajevno skupnost jih bo več kot šestdeset odstotkov namenjenih za investicije in investicijsko vzdrževanje osnovnih sredstev in nepremičnin, preostalo pa za osnovno dejavnost in druge naloge krajevnih skupnosti.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Nasveti / sreda, 15. julij 2015 / 14:17

Borovničeva sladica v kozarcih

Kdo bi si mislil, da imajo tako majhne kroglice tako veliko moč. Borovnice so majhni, čvrsti, temno modri sadni biseri, ki rastejo v gozdni podrasti. Bogate so s karotini, ki so pomembni za varovan...

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / ponedeljek, 5. september 2011 / 07:00

Anketa: Prvič v šolo

V četrtek je bil prvi šolski dan, za 18 tisoč prvošolčkov pa sploh prvo srečanje s šolo. Kako so doživeli prvi šolski dan, smo povprašali otroke v podružnični šoli v Dražgošah, kjer imajo letos v prve...

Šport / ponedeljek, 5. september 2011 / 07:00

Slovenija druga

S tekmo med Slovenijo in Črno goro se je v Kranju v nedeljo končal tridnevni vaterpolski turnir za kadetsko kategorijo.

Prosti čas / ponedeljek, 5. september 2011 / 07:00

Osvežil se je v bazenu

Kranjčan Tomo Kovačič, profesor športne vzgoje na Ekonomski gimnaziji Kranj in z dopolnjenim petdesetim letom tudi upokojen mednarodni košarkarski sodnik, je pred kratkim z okoli sto dvajs...

GG Plus / ponedeljek, 5. september 2011 / 07:00

V mestu in pod njim

Tale »mihovanja« sicer pišem na gorenjskem jugu, v t. i. ruralnem okolju. Zato naj zdaj, ko sem v Parizu, še enkrat izkoristim priložnost, da jih napišem v veleurbanem. Veliko se je spremenilo v...

GG Plus / ponedeljek, 5. september 2011 / 07:00

Zgodbe muzejskih predmetov: Od kdaj je šola obvezna?

Leta 1774, ko je v habsburški monarhiji vladala cesarica Marija Terezija, so izdali Splošno šolsko uredbo. Uvedla je obvezen pouk za otroke od šestega do dvanajstega leta. Na podeželju so bile šo...