Participativni proračun tudi v Kranju

Kranjski mestni svetniki so sprejeli način priprave participativnega proračuna in določili, da se v naslednjih dveh letih zanj nameni 1,25 milijona evrov.

Kranj – Kranjski mestni svetniki so na junijski seji, potem ko so na prejšnji to točko umaknili z dnevnega reda, vendarle omogočili izvedbo participativnega proračuna in določili, da se zanj v letih 2022 in 2023 nameni po 625 tisoč evrov letno. Ob tem so še sklenili, da mora mestna uprava vse svetniške skupine sproti obveščati o vseh aktivnostih, seznaniti jih mora tudi s končnim naborom projektov. »Gre za nov mejnik pri soupravljanju občanov pri izvedbi investicij in kreiranju občinske politike,« meni kranjski župan Matjaž Rakovec.

Občani bodo imeli tako za prihodnji dve leti možnost predlagati, katere projekte naj izvedejo na njihovem območju, pri čemer je za območje vsake krajevne skupnosti v okviru participativnega proračuna namenjenih nekaj več kot 24 tisoč evrov letno. Izvedba delavnic za občane po posameznih krajevnih skupnostih je predvidena od konca avgusta naprej (časovnico bodo objavili v julijskih Kranjskih novicah), jeseni bodo tudi izvedli glasovanje o predlaganih projektih in izbrane projekte tudi realizirali.

Skladno s sprejetim sklepom mora župan najprej imenovati petčlansko strokovno komisijo, ki bo dorekla merila in kriterije, ki jih morajo izpolnjevati predlogi projektov s strani občanov. Komisija bo opravila tudi dokončno presojo in potrdila predloge, pripravila nabor izvedljivih projektov po območjih, potrdila izglasovane projekte glede na število glasov in razpoložljiva sredstva, pripravila dokumentacijo za uvrstitev v proračun in končno poročilo o pripravi participativnega proračuna.

Medtem ko o projektih participativnega proračuna odločajo občani, pa so mestni svetniki na zadnji seji dokončno potrdili tudi kriterije in merila za investicije, ki jih za posamezno krajevno skupnost določi svet krajevne skupnosti, s čimer jim bodo povrnili del pred leti izgubljene finančne avtonomije. »Skoraj trikrat toliko sredstev kot v preteklosti smo namenili krajevnim skupnostim, kar pomeni skoraj milijon evrov za njihovo delovanje in manjše investicije. Vsaka krajevna skupnost bo prejela od trideset do petdeset tisoč evrov, odvisno od sprejetih kriterijev,« je razložil Rakovec. Od sredstev za posamezno krajevno skupnost jih bo več kot šestdeset odstotkov namenjenih za investicije in investicijsko vzdrževanje osnovnih sredstev in nepremičnin, preostalo pa za osnovno dejavnost in druge naloge krajevnih skupnosti.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / sreda, 28. november 2007 / 07:00

Neznanke prihodnje kmetijske politike

O tem, kakšna bo skupna kmetijska politika Evropske unije po letu 2013, je še veliko neznank in skrivnosti.

Objavljeno na isti dan


GG Plus / petek, 26. januar 2007 / 06:00

Teroristični napad na kulturno dediščino?

V noči s sobote na nedeljo je zagorelo v salonu Lazarinijevega gradu v Valburgi pri Smledniku. Požar je uničil dragoceno pohištvo v salonu, freske v viteški dvorani in nekaj stolov KUD Smlednik, ki je...

GG Plus / petek, 26. januar 2007 / 06:00

Sedmica: Komu verjeti

V slovenskem javnem življenju vlada anarhija; namesto da odnosi temeljijo na argumentih, temeljijo na govoricah in fantomskih dokumentih. Šolski primer teh podalpskih razmer je vprašanje...

GG Plus / petek, 26. januar 2007 / 06:00

Včasih je ravno obratno

Vsi so se norčevali iz mojega šepanja

GG Plus / petek, 26. januar 2007 / 06:00

Med sosedi 22

Slovenci na Koroškem na poseben način ohranjajo spomin na pomembnega rojaka dr. Joška Tischlerja, ustanovitelja Narodnega sveta koroških Slovencev in Slovenske prosvetne zveze, po...

GG Plus / petek, 26. januar 2007 / 06:00

Iz starih časov: Teritev

V našem opisovanju preje smo prišli do teritve, opravila, »pri katerem iz godnih, posušenih lanenih ali konopljinih stebel s trlico izločijo vlakna, tj. predivo«. Tako to opravilo oprede...