Povodni mož na vodi

Besedilo: Maša Likosar
Kategorija: Kultura / petek, 2. julij 2021 / 08:43

Začetek slovenskega predsedovanja Svetu EU so slovesno zaznamovali tudi s krstno uprizoritvijo baleta Povodni mož na Blejskem otoku. Krstna uprizoritev je obenem tudi gledališki krst Blejskega otoka, saj na njem doslej še ni bila izvedena nobena gledališka, plesna ali glasbena prireditev.

Balet se opira na slovenske mitološke začetke in pesniško zapuščino Franceta Prešerna, ki je zgodbo za balado Povodni mož črpal iz znamenite Slave vojvodine Kranjske Janeza Vajkarda Valvasorja. V njej Prešeren govori o prevzetni ljubljanski mladenki, ki tako dolgo izbira svoje plesalce, da jo nazadnje vzame za svojo nevesto povodni mož. »Ta stara legenda pripoveduje tudi zgodbo o meščanih in meščankah Ljubljane, ki so se vsako prvo nedeljo v mesecu juliju družili ob prireditvah v centru mesta. Ni naključje, da se tudi predsedovanje Slovenije Svetu EU začne 1. julija, kar pomeni, da v zgodbi lahko vidimo metaforično vzporednico z datumom začetka slovenskega predsedovanja,« je na novinarski konferenci ob krstni uprizoritvi dejal minister za kulturo Vasko Simoniti ter metaforično prepletel tudi Valvazorjevega povodnega moža z umetnostjo in navadami, ki spreminjajo vsebinske poudarke. »To pomeni, da moramo baletu prisluhniti tako s kulturno-umetniškega vidika kot z vidika metafore, saj gre med drugim tudi za povezovanje kulturne dediščine z naravovarstveno komponento, torej z vodo, ki je temelj življenja,« je dodal.

Baletna uprizoritev v izvedbi Opere in Baleta SNG Maribor je delo mednarodno uveljavljenega koreografa Edwarda Cluga. K sodelovanju je povabil svojo stalno ustvarjalno ekipo – skladatelja Milka Lazarja, scenografa Marka Japlja in kostumografa Lea Kulaša. Clugu je ob prvem obisku otoka in ob pogledu na kamnite stopnice oziroma naravni amfiteater, kot jih je poimenoval, takoj postalo jasno, da bo oder tik ob vznožju stopnic, postavljen kot podaljšek otoka. »Plavajoči okrogel oder predstavlja nekakšno luno, ki jo je pridobil otok. Na sredini te lune je luknja, ki spominja na svetišče. Na tem svetišču bomo skozi umetnost, glasbo, ples in gledališče praznovali ta pomembni dogodek,« je pojasnil. Sporočilo baleta sicer po Clugovih besedah ostaja skrito v kamnu, po katerem radovedni romarji korakajo že stoletja, obenem pa tudi v gladino jezera, ki ob uprizoritvi rahlo boža podobe gledalcev. »Unikaten gledališki krst tega otoka naj bo za vse nas dobra popotnica za prijaznejšo prihodnost,« je še dodal Clug.

Enourno predstavo oblikuje 16 plesalcev, ki delujejo kot pradavni prebivalci otoka in gledalca popeljejo skozi izkušnjo vsakega posameznega trenutka, ki vselej izžareva pristnost in intimnost. V vlogi povodnega moža pleše Sytze Jan Luske, v vlogi Uršike Monja Obrul, za katero je to prva glavna vloga. »Poleg tega, da je to moja prva glavna vloga, je obenem tudi prvi nastop, ki ni v notranjih prostorih gledališča. Zelo sem hvaležna za tako imenitno in enkratno priložnost, da lahko nastopim v čudoviti atmosferi Blejskega jezera, ki plesalcu da dodaten zagon in je hkrati vir inspiracije,« je dejala Obrulova.

V baletni uprizoritvi sta prisotna dva opazna scenska elementa, in sicer vedro in veslo, ki simbolizirata dva slovenska arhetipa – vodo in les. Eden osrednjih instrumentov je klasični akordeon oziroma koncertna harmonika, ki jo obogati zvok klavirja in godalnega kvarteta SNG Maribor. Zanimivo je tudi to, da so bili za predstavo izumljeni posebni baletni čevlji, ki spominjajo na škornje in so narejeni specifično za ples ter ohranjajo narodno tradicijo oblačil.

Direktor SNG Maribor Danilo Rošker je prepričan, da je Edwardu Clugu ponovno uspelo ustvariti vrhunski umetniški dogodek, ki bo odmeval tako doma kot v tujini. Baletna predstava, ki so jo pripravljali dve leti, je osnovana tako, da jo lahko uprizorijo na prostem ali v zaprtem prostoru. Ob tem so ustvarjalci izrazili tudi željo, da bi bil njihov Povodni mož v poletnem času vsako leto uprizorjen na Blejskem otoku.