Slovenci smo sposobni velikih dejanj

Besedilo: Aleš Senožetnik, Vilma Stanovnik
Kategorija: Gorenjska / torek, 29. junij 2021 / 14:06

S številnimi slovesnostmi in praznovanji so se tudi na Gorenjskem spomnili dogodkov s 25. junija 1991, ko smo Slovenci razglasili samostojno državo.

Trzin, Zgornji Brnik, Škofja Loka – Minulo nedeljo zvečer so točno na 30. obletnico bitke pri Trzinu odkrili spominsko obeležje pripadniku Teritorialne obrambe Kamničanu Edvardu Peperku, eni prvih žrtev osamosvojitvene vojne. Spomin na takratne dogodke je na začetku slovesnosti počastil prelet helikopterja, pred zaključkom pa še prelet treh lovcev Slovenske vojske. Slavnostni govornik predsednik vlade Janez Janša je spomnil na 75 spopadov, ki so v tistem času potekali po državi in med katerimi je bila bitka v Trzinu ena ključnih v takratni vojni za samostojno Slovenijo, ter poudaril, da je takrat zmagala iniciativa posameznikov ter večinske pravilne odločitve vodij enot Teritorialne obrambe. »Velikokrat teče polemika, ali smo zmagali s pogajanji ali z orožjem, ali s popuščanjem ali z zaostrovanjem. Zmagali smo s pametjo. Uporabili smo tisto, kar je bilo potrebno, in uporabili smo drugačno strategijo,« je dejal in med drugim dodal še: »Po tridesetih letih smo prepoznavni, imamo svoje mesto v svetu, in tega bi se morali bolj zavedati in to bi morali bolj ceniti.« Predsednik republike Borut Pahor, ki je skupaj z ženo padlega Edvarda Mojco Peperko odkril obeležje, je spomnil na enotnost naroda v času osamosvajanja in dejal, da prav takratna enotnost predstavlja vrednostno središče našega naroda ter »spoznanje, da smo Slovenci sposobni velikih dejanj, če delamo skupaj, če gradimo na tistem, kar nam je skupno, če znamo premoščati razlike, ki so običajne za demokratično družbo.« Obeležje predstavlja silhueto vojaka, ki salutira zastavi, in je delo arhitekta Roka Benda.

Na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana so praznični dan zaznamovali z odkritjem spominskega obeležja v spomin na 30. obletnico prevzema nadzora Republike Slovenije nad svojim zračnim prostorom. Odkril ga je minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec, ki je v svojem govoru spomnil na smrtne žrtve v času desetdnevne vojne in še posebej omenil vojna dopisnika Norberta Wernerja iz Avstrije in Nikolasa Vogla iz Nemčije, ki sta postala žrtvi napada na brniško letališče. »Dopisniki tujih medijev v tistem času so zagotovo pomembno vplivali na to, kakšno mnenje si bo o vojni v Sloveniji ustvarila tuja javnost,« je dejal; in še: »Boj za interpretacijo dogodkov je bil v tistem času izredno pomemben.« Poudaril je ustanovitev republiške uprave za zračno plovbo 25. junija 1991, s čimer je Slovenija prevzela samostojen nadzor nad našim zračnim prostorom, ter poudaril, da tudi z vstopom v Evropsko unijo in zvezo Nato nismo predali suverenosti, temveč jo zgolj okrepili. »Naše nebo je danes svobodno. Slovenska vojska in naši zavezniki v zvezi Nato, ki ga varujejo, pa so garant svobode našega neba,« je še dejal minister ob odkritju obeležja. Zbrane sta nagovorila tudi poslovodni direktor Fraporta Slovenija Zmago Skobir in župan Cerkelj Franc Čebulj, ki sta orisala vsak svoje spomine na dogodke izpred treh desetletij. Slovesnost, ki jo je povezovala Bernarda Žarn, sta s kulturnim programom popestrila Šenčurski oktet in citrarka Damjana Praprotnik.

Obeležje v nekdanji vojašnici

Druženje Škofjeločanov in gostov se je na predvečer dneva državnosti začelo v nekdanji vojašnici, kjer je zbrane najprej pozdravil domači župan Tine Radinja. Dogodke izpred tridesetih let je nato strnil vodja škofjeloškega odbora Policijskega veteranskega društva Sever Gorenjska Brane Virant in spomnil predvsem na čas, ko so pripadniki Teritorialne obrambe, policije in drugih organizacij 28. junija pred tridesetimi leti prvič, dokončno pa slab teden kasneje zajeli vojašnico ter orožje in strelivo Teritorialne obrambe. Z minuto molka so se zbrani poklonili spominu mladega domačina Mohorja Berganta, ki ga je ob napadu na vojašnico na Kamnitniku ustreli vojak JLA. Na vse te dogodke v nekdanji škofjeloški vojašnici od minulega četrtka opozarja spominsko obeležje, delo Tomaža Furlana.

»Spomini in spomeniki, ki so opredmeteni spomin, nosijo s seboj sporočila. Danes se spominjamo dni pred tridesetimi leti, ko je bil naš narod velik in ko je na ravni svoje zgodovinske odgovornosti razumel znamenja časa. Res je, da je svojo zgodovinsko odgovornost moral ubraniti tudi z vojnimi aktivnostmi, pa tudi da se je takrat pokazala velika povezanost naroda s tistimi, ko so imeli nalogo in tudi privilegij, da so odločitev, sprejeto na plebiscitu, branili z orožjem. To nalogo so opravili častno,« je povedal slavnostni govornik, prvi predsednik Republike Slovenije in v času vojne predsednik predsedstva Milan Kučan ter poudaril, da je spomenik tudi temelj naše narodne samozavesti, ponosa, elana in poguma. Prav tako je povedal, da se je za svobodo, človekove pravice in dostojanstvo treba boriti zmeraj na novo, česar se zavedajo zlasti mladi, ki želijo mir, varnost in takšen razvoj države, da jim ne bo treba po svetu s trebuhom za kruhom. »Človek ne živi samo od kruha, saj smo ljudje družbena bitja. Vemo, da je skupnost toliko svobodna, kot je svoboden vsak posameznik v njej,« je tudi poudaril Milan Kučan in dodal, da smo obletnico dočakali razklani kot še nikoli v tridesetih letih. Kot je še povedal, si želi, da bi novi jubilej, štiridesetletnico, pričakali bolj povezani.

Zbrani so se nato preselili na Mestni trg, kjer je ob dnevu državnosti potekala še občinska proslava, slavnostni govornik pa je bil častni občan Občine Škofja Loka Vincencij Demšar, ki je obudil spomine na čas pred tremi desetletji. Obe prireditvi so pospremili zvoki Mestnega pihalnega orkestra ter nastop sopranistke Klare Koder, ki jo je pri klavirju spremljala Katja Činč.