Želijo več izmenjave dobrih praks

Skupščini Skupnosti slovenskih občin sta se v video pogovoru pridružila tudi evropski komisar Janez Lenarčič in minister Zvonko Černač, ki sta predstavila evropske mehanizme civilne zaščite pa tudi programe za črpanje evropskih sredstev.

Škofja Loka – Tokrat je skupščina Skupnosti občin Slovenije (SOS) potekala v Škofji Loki, na njej pa je domači župan Tine Radinja najprej pozdravil udeležence z vseh koncev Slovenije. Skupnost občin Slovenije je namreč največje reprezentativno združenje lokalnih skupnosti v Sloveniji, ki šteje 179 občin članic. Združuje jih prepričanje, da je za razreševanje mnogih težav, s katerimi se občine srečujejo, treba sodelovati, izmenjevati izkušnje, širiti vedenje in znanje ter združevati moči.

Prav sodelovanje je bilo ena od tem skupščine, na kateri so se na daljavo udeleženci pogovarjali tudi z evropskim komisarjem za krizno upravljanje Janezom Lenarčičem, ki jim je predstavil okrepitev evropskega mehanizma civilne zaščite (CZ) in vzpostavitev evropske strateške rezerve za učinkovitejše spopadanje z naravnimi in drugimi nesrečami ter krepitev odpornosti. Škofjeloški župan Tine Radinja je postavil vprašanje glede prenosa znanja in dobrih praks po Evropi, kjer je civilna zaščita organizirana zelo različno. Lenarčič je zagotovil, da izmenjava dobrih praks že poteka. Po pandemiji, ki je tovrstne dejavnosti zavrla, bodo vzpostavili mrežo znanja, v katero bodo povezali države Evropske unije (EU), pripadnike CZ in druge strokovnjake.

Kot je tudi povedal Lenarčič, so možni viri za investicije v opremo in infrastrukturo posameznih enot CZ iz instrumenta EU za okrevanje in odpornost ter v rednem večletnem finančnem okviru. »Vendar odobritev sofinanciranja poteka prek pristojnih državnih služb, v Sloveniji torej Službe Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK),« je pojasnil.

Županje in župani so se seznanili tudi s predlogi operativnih programov, ki bodo občinam podlaga za črpanje sredstev EU iz različnih skladov EU. Predstavila sta jih minister Zvone Černač in vodja urada za kohezijsko politiko Josip Mihalič iz SVRK. Minister je povedal, da je Slovenija ob zaključku aktualne perspektive v situaciji, ko nam za izvedbo vseh projektov, ki so že pripravljeni, primanjkuje okoli 120 milijonov evrov. V obeh kohezijskih regijah se pojavljajo tako imenovani ostanki, zato si ministrstvo prizadeva, da bi se uporabili kot celota v sklopu manjkajočih sredstev. Černač je dejal, da bodo našli načine, da nobeden od projektov, ki so uvrščeni v dogovore za razvoj regij in izpolnjujejo pogoje, ne bo zavrnjen. Kot je pojasnil, bodo, kjer bo to mogoče, kombinirali tudi s sredstvi iz prihodnje finančne perspektive.

Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko si sicer prizadeva, da bi bili v prvi polovici prihodnjega leta pripravljeni in potrjeni operativni programi za novo perspektivo. Predvidoma v juliju pa bo potrjen slovenski načrt za okrevanje in odpornost, kar omogoča prve objave razpisov že v letošnjem letu. Sredstva bodo na voljo zlasti za investicije v vodooskrbo, kanalizacijo, širokopasovna omrežja, poplavno varnost, zaščito pred plazovi in domsko oskrbo.

Skupščina je obravnavala pomembne dokumente SOS, kot so poročilo o delu 2020, načrt dela 2021, finančno poročilo, finančni načrt in druge dokumente, pomembne za delovanje organizacije, ter jih soglasno sprejela.