Karantena
Iz šole smo minuli petek spet prejeli neprijetno obvestilo o karanteni. In to zgolj po nekaj dneh od izteka prejšnje. A me niti ne preseneča, saj kot ugotavljam, marsikdo pozablja, da karantena ne pomeni zgolj pouka na daljavo, ampak se morajo učenci odpovedati tudi dejavnostim v glasbeni šoli, športnim treningom, druženju z vrstniki … Verjamem, da večina staršev razume, kaj pomeni karantena, me je pa presenetilo, da sem naletela tudi na povsem drugačne odzive.
Nekomu se tako ne zdi nič spornega, če se otrok, ki je v karanteni, udeleži rojstnega dne sošolca, če popoldne obiskuje zunajšolske dejavnosti ali se z družino odpravi na izlet. Hčerinega sošolca sem recimo srečala v trgovini ... Je pa tudi res, da bi bilo verjetno drugače, če bi iz šole ob obvestilu o karanteni starši dobili tudi jasna navodila Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), kaj pomeni, da so učenci v karanteni, saj prvič tudi sama nisem bila čisto prepričana, kaj to prinaša s sabo – ali starši lahko normalno hodimo v službo, sorojenci v šolo in podobno. Sama sem zato pobrskala po spletnih straneh NIJZ, kjer sem resda našla priporočila za ravnanje ob karanteni na domu, še vedno pa ne vseh odgovorov na svoja vprašanja. Ker se je v tistem času s podobnimi vprašanji ubadala tudi kolegica, se je s svojimi pomisleki obrnila neposredno na NIJZ, kjer so ji potem jasno odgovorili, da starši in sorojenci lahko obiskujejo svoje običajne aktivnosti, kot so služba, šola in druge dejavnosti, dokler so zdravi in dokler je zdrava tudi oseba v karanteni. Oseba, ki je v karanteni, pa seveda ne hodi nikamor. Kljub temu pa poznam primere, ko se starši na to mirno požvižgajo in njihovi otroci, kljub temu da bi morali biti v karanteni na domu, mirno še naprej obiskujejo popoldanske dejavnosti, hodijo na izlete … Tudi zdaj, ko je očitno prišlo do prenosa okužbe v šoli, ne samo znotraj družine.
Nič torej ne pomaga, če v šoli ravnajo odgovorno in učence, ki so bili v visoko rizičnem stiku, napotijo v karanteno, če se ta ne spoštuje. Minuli konec tedna se je celo zgodilo, da se je na tekmo v drug kraj odpravila skupina učencev, ki so bili na športnem treningu v stiku z okuženim učencem, na kar jih je opozoril tudi ravnatelj. Medtem ko je zaradi tega istega učenca v karanteni cel pihalni orkester v Glasbeni šoli Kranj, so športne tekme očitno pomembnejše od zdravja. In sem med vrsticami lahko razumela, da je to zgolj moja kaprica, da se sin tekme ni udeležil. Pa je res? Ali bi se mogoče vseeno začeli vsi vesti odgovorneje in končno prekinili ta začarani krog širjenja okužb in posledično karanten?