Srečanje prve slovenske vlade

V soboto so se ob tridesetletnici na Brdu srečali člani prve demokratično izvoljene slovenske vlade.

Brdo pri Kranju – Glavnina še živečih članov prve slovenske vlade se je ob 31. obletnici imenovanja vlade in 30. obletnici osamosvojitve Slovenije zbrala na Brdu pri Kranju. »Ponosen sem, da sem imel priložnost in čast, da sem lahko izbral ekipo, ki je bila kos zgodovinski nalogi,« je dejal Lojze Peterle, predsednik prve demokratično izvoljene vlade. Najpomembnejša naloga takratne vlade je bila izpeljati projekt osamosvojitve države. Ker so bili pripravljeni na to, da ločitev od prejšnje skupne države ne bo potekala zlahka, so se pripravili tudi na morebitno obrambo, s čimer so začeli že dan po imenovanju vlade, 16. maju 1990. Leto dni pozneje, po razglasitvi države, torej konec junija 1991, je bilo res treba z orožjem braniti novonastalo državo. Kot je na srečanju na Brdu dejal Peterle, pa takrat niso le v vojni za Slovenijo in formalno proglasili države, temveč so ji postavili tudi solidne temelje.

Kako da je Slovencem pred tremi desetletji uspelo po stoletjih sanj dobiti lastno državo? »Imeli smo jasno demokratično izraženo ljudsko voljo, imeli smo prvič v zgodovini izpolnjene politične pogoje. Ljudje pa so imeli prvič v zgodovini priložnost, da se opredelijo, in opredelili so se za Demos, ki je s projektom samostojne slovenske države zmagal na prvih demokratičnih volitvah po drugi svetovni vojni,« na to vprašanje odgovarja Peterle.

V prvi slovenski osamosvojitveni vladi je bilo tudi več članov z Gorenjskega. Gospodarski resor je vodil Jože Mencinger, za informiranje je bil zadolžen Jelko Kacin, Jožica Puhar je vodila sekretariat za delo, Izidor Rejc resor za industrijo, za šolstvo pa Peter Vencelj. Člani vlade se takrat še niso imenovali ministri, temveč republiški sekretarji za posamezna področja. Med člani prve vlade, ki so se sestali na Račjem otoku na Brdu, pa ni bilo sedanjega premierja Janeza Janše, ki je bil takrat republiški sekretar za ljudsko obrambo.