Denar za raziskave o uničevanju varoje

»Največji problem svetovnega čebelarstva je zajedavec varoja,« ugotavlja predsednik čebelarske zveze Boštjan Noč, ki ob letošnjem svetovnem dnevu čebel daje pobudo državam, naj namenijo denar za raziskave, ki bi privedle do razvoja učinkovitega sredstva zoper varojo.

Kranj – Združeni narodi so pred štirimi leti na pobudo Slovenije razglasili 20. maj, rojstni dan začetnika sodobnega čebelarstva Antona Janše z Breznice pri Žirovnici, za svetovni dan čebel. Na ta dan v svetu z različnimi aktivnostmi opozarjajo na to, kako pomembne so čebele (in ostali opraševalci) za zagotavljanje zadostnih količin hrane za prebivalstvo in kako pomembno je ohranjanje čistega okolja za preživetje čebel, ki so v nekaterih okoljih že ogrožene.

»Ko smo začeli 'sanjati' o svetovnem dnevu čebel, si niti nismo predstavljali, kako trnova bo pot od ideje do razglasitve,« pravi Boštjan Noč, čebelar s Sela pri Žirovnici in predsednik čebelarske zveze, ki je bil tudi pobudnik razglasitve svetovnega dneva čebel. Po štirih letih od razglasitve z zadovoljstvom ugotavlja: »Svetovni dan čebel je postal svetovno gibanje za čebele in opraševalce. Marsikdo v svetu pozna Slovenijo prav po čebelah.«

Svetovni dan vpliva tudi na čebelarstvo v Sloveniji. Kot ugotavlja Noč, so čebelarji odtlej bolj prepoznavni, več je zanimanja za čebelarstvo in tudi za sajenje medovitih rastlin, več je čebelarskih krožkov in več je mladih, ki se navdušujejo za čebelarstvo. Potrošniki dobro poznajo kakovostne slovenske čebelje pridelke. Tudi kmetijstvo se vse bolj zaveda pomena opraševanja, v kmetijstvu v Sloveniji to storitev čebel in drugih opraševalcev vrednotijo na 120 milijonov evrov.

Ko so Noča vprašali, na kaj je v štirinajstih letih vodenja čebelarske zveze najbolj ponosen, je dejal, da na kranjsko čebelo, ki so jo ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo uspešno zaščititi, na vzrejevalce matic, ki širijo sloves avtohtone kranjske čebele po svetu, na svetovni dan čebel, ustanovitev javne svetovalne službe v čebelarstvu, na (evropski) medeni zajtrk in dan slovenske hrane, na zaščito treh vrst medu na evropski ravni, postavitev Hiše kranjske čebele v Višnji Gori, paviljon medena zgodba, učni čebelnjak za invalide ... »Trenutno smo med uresničevanjem enega najpomembnejših projektov, ki ga na našo pobudo vodi ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Cilj projekta je enotno označevanje porekla medu v Evropski uniji. Želimo, da vsak potrošnik ve, od kod prihaja med, ki ga kupi,« pravi Noč in opozarja na največji problem svetovnega čebelarstva, na zajedavca varojo, ki vsako leto uniči veliko čebel. »Naj bo Slovenija pobudnica, da se v svetu zganemo in da podobno kot za cepivo covid-19 globalno namenimo denar za raziskave, ki bodo privedle do razvoja učinkovitega naravnega sredstva za uničevanje tega zajedavca. To bi bila največja podpora čebelam in čebelarjem.«

Boštjan Noč je ob letošnjem svetovnem dnevu čebel predstavil javnosti še en projekt čebelarske zveze – 3D-čebelo velikanko, ki jo bodo še do poletja postavili ob čebelarskem centru na Brdu pri Lukovici. Čebela bo velika dva metra, pokazala bo želo in svoj rilček in bo posebna po tem, da bodo ljudje lahko opazovali, kako jih čebele vidijo skozi svoje oči. Čebelarska zveza bo v dveh letih postavila v Sloveniji tudi štirinajst učnih čebelnjakov za praktično usposabljanje čebelarjev, od tega devet že letos.