Sestavni del uredbe so po novem tudi normativi gozdnih del, novost so normativi za strojno sečnjo.

Država odslej boljši gospodar

Nova uredba o koncesiji naj bi skladu kmetijskih zemljišč in gozdov omogočila učinkovitejše gospodarjenje z državnimi gozdovi.

Kranj – Vlada je prejšnji teden sprejela novo uredbo o koncesiji za izkoriščanje državnih gozdov, ki v primerjavi s prejšnjo prinaša nekaj novosti. Nova uredba tudi za hribovske in gorske kmetije določa pogoje za pridobitev koncesije za izkoriščanje državnih gozdov, ureja pa tudi prenos koncesije na prevzemnika kmetije. Podrobneje kot doslej določa postopek za izbiro koncesionarja v primerih, ko koncesija še ni podeljena. Koncesija se podeli za deset let in se ne sme podaljševati, doslej se je podeljevala za obdobje veljavnosti gozdno gospodarskega načrta. Razlog za prenehanje koncesije je po novem tudi stečaj koncesionarja, razlog za odvzem koncesije pa tudi napačno razvrščanje gozdnih lesnih sortimentov pri najmanj petih tovorih.

Koncesijska dajatev se po novem določi tako, da se od letne realizacije za posekan in prodan les po tržni vrednosti (na kamionski cesti) odštejejo priznani stroški za izkoriščanje gozdov, vendar pa dajatev ne sme biti nižja od 15 odstotkov letne realizacije, razen v primeru višje sile. Povišanje najnižje koncesijske dajatve s 3 na 15 odstotkov je predvsem posledica zakonske določbe, da mora sklad sedem odstotkov od letnega prometa nameniti občinam, v katerih so državni gozdovi. Čeprav je povišanje občutno, pa to ne bo bistveno vplivalo na samo dajatev, saj je ta lani predstavljala 14,8 odstotka vrednosti prodanega lesa. Priznane stroške za izkoriščanje gozdov določi sklad (koncedent), pri tem pa stroške za enoto dela in gozdarske delovne stroje določi na podlagi kolektivne pogodbe za gozdarstvo, tržnih cen in strokovnih analiz, ki jih izdela sam ali jih naroči pri organizaciji z referencami na tem področju. Tržno vrednost gozdnih lesnih sortimentov za posamezne kakovostne razrede določi sklad (koncedent) na podlagi spremljanja cen v Sloveniji in v sosednjih državah ter cen, doseženih na javnih dražbah. Če koncesionar ne soglaša s tako določeno tržno vrednostjo lesnih sortimentov, mora ves les prodati na javni dražbi.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Šenčur / sreda, 2. julij 2014 / 11:22

V Šenčurju ugodna varnostna slika

Šenčur – »Stopnja varnosti na območju občine Šenčur je kljub trendu naraščanja obrav­navanih kaznivih dejanj še vedno ugodna,« je med predstavitvijo poročila policije o varnostni pro­blematiki v ob...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / petek, 18. julij 2014 / 16:53

Naj ji gre vse kakor po notah

Tadeja Kostov, mlada, obetavna in javno nastopajoča v okviru glasbenih šol in kulturnih domov na Gorenjskem, cilja na okušanje opernega sveta tudi v očeh tujine in v slogu nji ljube baročne glasbe.

Razvedrilo / petek, 18. julij 2014 / 16:02

Na Joštu kraljevala pašta

Radovljiško Baročno dvorano so preplavili zvoki violine in operno petje z ruskim pridihom; kolesarje, pohodnike in ostale obiskovalce Svetega Jošta nad Kranjem pa so minuli vikend v skušnjavo spravlja...

Kultura / petek, 18. julij 2014 / 14:13

Uspešni, samo – svoji

Za kranjskim Prešernovim gledališčem je izjemno uspešna sezona, saj so v njej prejeli največ nagrad v svoji zgodovini. Na domačih in tujih festivalih je bil še posebej opazen avtorski projekt 25.671.

Razvedrilo / petek, 18. julij 2014 / 17:00

Za vsako bolezen ena rož'ca raste

Tokrat smo Glasovi popotniki obiskali Rogaško Riviero, potem pa pot nadaljevali na Kozjansko. Spoznali smo Jelenov greben, okušali ročno pripravljeno slovensko čokolado in prisluhnili zgodbam brata Jo...

GG Plus / petek, 18. julij 2014 / 15:00

Ne le tekmovalcev, vzgajal je tudi ljudi

Ravno v letu, ko Vaterpolska zveza Slovenije praznuje štiridesetletnico samostojnosti, je izšel zbornik Razvoj vaterpola v samostojni Sloveniji. Razmere v tem športu pa žal niso preveč praznične.